Tudi po koroških vaseh zvonovi na veliki četrtek odletijo v Rim. V Globasnici se v tem času po vasi oglašajo raglje.

Kdor se je minuli konec tedna sprehajal po koroških vaseh, je morda zaznal zvoke velikonočnih ragelj, ki od velikega četrtka do velike sobote nadomeščajo zvonjenje cerkvenih zvonov. Tako je bilo letos tudi v Globasnici. Tam se raglje prvič sliši na veliki četrtek po maši, zadnjič pa so vaški otroci ragljali na veliko soboto ob farantu. Etnolog Pavle Zablatnik piše o tem običaju, da se »na Koroškem v drugi polovici velikega tedna z zvonov oglaša velika raglja, ki ji na Zilji pravijo ropotec ali ropotulja, v Rožu in na Gurah ropotica, v Podjuni pa klepra.« »Običaj, da otroci z ragljami hodijo po vasi, ni bil splošno znan oz. razširjen,« dodaja etnologinja Martina Piko-Rustia. Omenja, da je običaj ragljanja živ tudi v Kanalski dolini, kjer ragljam pravijo »rogue«, oglašajo pa se tudi »čič’ci«, neke vrste leseno kladivo. Tudi Luka Hudl se spominja, da kot otroci v Globasnici niso ragljali po vasi, raglje so bile le montirane v cerkvenem stolpu, kjer so ragljali fantje. Dodaja pa, da so ministranti pri maši imeli majhne raglje, ki so jih uporabljali pri obredu. Hudl pripoveduje, da so kasneje raglje pobrali s stolpa in jih pritrdili na lesen voz. Prav te raglje s cerkvenega stolpa so še danes v uporabi. Najstarejši med globaškimi ragljarji je Marko Sadjak: »Ragljam že štiri leta, ker je velika noč in me to veseli. Otroci na vasi pridemo skupaj in tako imam med počitnicami kaj početi.« Enajst otrok je z ragljami iz Globasnice šlo do Male vasi in spet nazaj. Milena Zankl in Dominik Haschej sta jih spremljala in skrbela za varnost na cesti. Dokler ne bodo spet zaropotale, so globaške raglje med letom shranjene v skednju pri Krajgerju tik ob farni cerkvi. Ker se je letos za ragljanje zanimalo več otrok, so nabavili še dve novi raglji, ki jih je otrokom podaril domačin Hannes Guggenberger.