V nedeljo, 24. julija, je Katoliško prosvetno društvo »Planina« Sele, ki letos praznuje 120. obletnico, vabilo na posebno prireditev: pripravili so pohod in predavanje o stari arhitekturi v Selah.
Sele Milena Olip, predsednica društva KPD Planina, je povedala, da je prireditev »Po poteh kulture – pohod z glasbo in besedo od Grosa do Krištana« namenjena vsem, ki jih zanima stara arhitektura kot del koroškega kulturnega izročila. Seveda pa društvenike veseli, če med udeleženci prireditve vidijo domačine, saj prav oni z ohranjanjem starih kmečkih hiš varujejo arhitekturno kulturno dediščino pred pozabo.
Makadamska cesta je pohodnike od Grosovega križa vodila na pobočje, kjer že 250 let stoji domačija, ki se po domače imenuje Krištan. Udeleženci so na poti prisluhnili posnetkom glasbe in besedil o kmečkih domovih in njihovem pomenu za osebno in narodno identiteto.
Ob vstopu v glavno bivalno poslopje (nekdaj so na pobočju stala tri poslopja) so obiskovalci začutili čar minulih časov: opuščeno orodje v temačnem preddverju, nekdaj črna kuhinja ter prostorna izba, ki je domačemu rodu nudila varno zavetje in toplino doma. To je v misli pohodnikov priklicalo občutke domačnosti in spomine na otroštvo. Posedli so v izbi in prisluhnili predavanju arhitekta Ignaca Primožiča, soavtorja knjige »Kmečke hiše v Karavankah«, kjer je že pred 36 leti zapisal, da arhitektura »nosi v sebi del čustvene podobe človeka. Prav to pa je tisto, kar ni merljivo z metri, predpisi, tehniko in drugim. Je nekaj več.« Na predavanju je Primožič posebej opozoril na posebnosti nekaj selskih hiš. Predavatelj vidi pomembnost ljudske arhitekture predvsem v identiteti, saj gre za vizualni vtis o pokrajini in naši dediščini, kar definira nas in naše potomce.
Arhitekt Primožič se je zazrl tudi v prihodnost, saj se zastavlja vprašanje, kako ohraniti te hiše, da jih ne bi doletela najhujša usoda, in sicer izginjanje. Ponudil je inovativno idejo: ustanovitev centra ljudske arhitekture v Karavankah (od Kranjske gore do Pece), kar bi sprva ohranilo eno ali dve večji poslopji, s širjenjem nalog centra in s spodbujanjem posameznih lastnikov pa bi sčasoma ohranili več hiš in tako obvarovali tudi identiteto koroške kulturne pokrajine.
Po predavanju je sledilo prijetno druženje ob prigrizku in pijači. Društveniki KPD »Planina« Sele pa se se veselili lepega števila obiskovalcev prvega tovrstnega pohoda. V prihodnje nameravajo posnetke s kodami QR pripraviti tako, da bodo dostopni tudi za individualne pohodnike.
