Lutkovna skupina Slovenskega prosvetnega društva Srce je zelo priljubljena, zato jo je obiskovalo toliko otrok, da sta letos nastali kar dve skupini.
V soboto, 11. novembra, je mlajša lutkovna skupina LUTKE vabila na prvo premiero. Za priredbo besedila, za likovno zasnovo, izdelavo lutk, scene in rekvizitov sta poskrbela Matevž Gregorič in Mateja Šušteršič skupaj s skupino osmih nadebudnih lutkarjev, ki jih spremljajo mentorice Gitti Neuwersch, Ksenija Krznar in Daliborka Soldo. Režiser Matevž Gregorič je za Novice opisal razvoj skupine in njeno delovanje.
Matevž Gregorič: S kulturnim društvom Srce sodelujem že več kot dvanajst let. Prejšnjo skupino lutkarjev smo zaradi starostnega oz. razvojnega razpona razdelili v dve skupini. Mlajša skupina je letos pripravila pravljico Sneguljčica, ki smo jo v Ankaranu še malo spremenili oz. modernizirali. V Ankaranu smo delali zelo intenzivno, sicer pa smo se srečevali vsak drugi teden ob vikendih.
Živite v Sloveniji, s kulturnim društvom Srce pa sodelujete že več kot 12 let. Kako se delo na Koroškem razlikuje od tistega v Sloveniji?
Razlike vidim predvsem v organizaciji: V Sloveniji poteka organizirano delo z otroki predvsem v okviru šolskih skupin, ne pa kulturnih društev. Tako imaš na Koroškem velik plus, saj imaš na razpolago oder, osvetlitev in tehniko. Delo je torej precej drugačno kot v kakšni šolski dvorani.
Kako pa je z jezikom?
Jezik se učimo skozi umetnost. Včasih se nam zdi, da otroci že razmišljajo v nemščini, zato je umetnost dobra priložnost, da se naučijo jezika, se v njem izražajo in se tako laže gibljejo v tem okolju. V Ankaranu seveda delamo z gledališkimi lektorji, pa tudi sicer otroke pri delu vztrajno opozarjamo na pravilen izraz.
