V soboto 9. marca, je lutkovna skupina Pikcə pr´ Zilə vabila na premiero igre Črni muc. Prvič je ziljska skupina, seveda v drugi zasedbi, nastopila 4. 12. 1994 v Bistrici na Zilji.
Zahomec »Že pred tridesetimi leti se je ustanovila prva skupina. Nato je delovanje malo zaspalo in spet znova zaživelo. Pred nekaj leti smo imeli spet aktivno skupino, ki je nastopala. Ravno takrat, ko so pripravljali igro Pika Nogavička, pa je vmes prišla korona,« pravi predsednik SPD Zila Daniel Mešnik. Nato je trajalo nekaj časa, da so zopet sestavili novo skupino. To jim je uspelo tako, da so v zadnjih letih na gostovanje povabili druge gledališke in lutkarske skupino. »Tako so otroci prišli na okus,« pravi Mešnik.
ob 9.00 in 10.00 uri v Šiši v Zahomcu.
Šest koncev tedna, potem premiera
Prvo vajo je novosestavljena otroška skupina imela sredi januarja. Vaje so potekale ob koncih tedna, za red je skrbela mentorica skupine Mateja Zwitter ob pomoči Milene Čik-Pipp in Milke Kriegl. Že po šestih vajah pa je minulo soboto sledila premiera. Pri starostni skupini do deset let je pomembno, da hitro prideš do rezultata, pravi režiserka Breda Varl in doda, da je pomembno, da se seznanijo z odrskim prostorom, gibom in slovenščino. Besedilo za igro Črni muc je delno že obstajalo. Po prvi vaji so ga prilagodili in dodali nekaj likov. Odločili so se, da bosta v igri tudi dve pesmi v ziljskem narečju. Besedilo sta v ziljščino prevedli Sabina Zwitter in Milka Kriegl. Da je Matic Varl lahko uglasbil besedilo, je poleg fonetičnega zapisa prejel tudi zvočne posnetke. Pred premiero sta Milka Kriegl in Sabina Zwitter na ljudski šoli v Zahomcu izvedli delavnico. Obrazložili sta vsebino igre in s šolarji in šolarkami narisali prizore iz igre. Umetnine otrok so razstavili na krstni uprizoritvi v novo prigrajenem prostoru zahomške Šiše.
Cvetka Popotnik, Sabina Zwitter, Julia Wiegele, Petra Grafenauer, Milena Pipp, tretja vrsta z leve: Richard Grilc,
Mirko Lepuschitz in Martin Zwitter
Veliko veselja in malo treme
Veselje mladih je bilo videti od prvega prizora, kjer se prezebli, osamljeni črni muc zateče v hišo, v kateri prespi in zjutraj opazi, da je v knjižnici. V enciklopediji bere o čarovnicah in se odloči, da bo poiskal čarovnico. Sreča različne like, ki pa mu zatrjujejo, da niso čarovnice. Veselje mladih do igre je bilo nespremenjeno do zadnjega prizora, ko črni muc ugotovi, da je knjižnica čarovniška šola in da lahko ostane tam.
Jona Zwitter (9): Na prvi vaji so mi dodelili vlogo črnega muca. Besedilo sem se učil kar nekaj časa. Prebiral sem besedilo z lista in ga na vajah vadil. Prav tako pa sem se tudi posnel s telefonom. Posnetke sem nato poslušal, preden sem zaspal in se tudi tako učil besedilo.
Jovan Panov (7): Vse se je začelo s tem, da nam je Breda povedala, kaj se vse zgodi v zgodbi. Potem smo dobili vloge. V igri sem igral kuharja in čarovnico. Pred igro sem bil samo malo nervozen. Zelo mi je bilo všeč stati danes na odru, ker je bilo vse zelo luštno.
Mateja Zwitter, mentorica skupine: V odmorih so bili zelo živi, na vajah pa so bili zelo zbrani. Pred nastopom so bili malo nervozni, ker je bilo za vse prvič, da so stali na odru. Zdaj imamo še dva nastopa. Nato pa bi se veselili, če bi lahko šli še na gostovanja.
Odgovoren za glasbo Matic Varl in režiserka Breda Varl: Čeprav ne znajo vsi otroci slovensko ali ziljsko narečje, to ni bil problem. Vsi so se na odru čisto lepo izražali in ni bilo slišati, da ne bi znali slovensko. Pomembno pa je bilo, da tudi razumejo, kaj igrajo, in to tudi so.
