V sredo, 27. marca, ob 18.00, bo v kulturnem domu v Ločah predstavitev knjige »Spomini/Erinnerungen«. Katharina Urschitz je izdala knjigo spominov svojega očeta Tončka Urschitza. Na prireditvi bo zapel Moški pevski zbor »Svrž«.
Loče»Ko se je moj oče Tonček Urschitz upokojil kot poštar, je začel zapisovati svoje spomine. Slutil in čutil je, da bo drugače veliko šlo v pozabo: naša slovenščina, naše šege in navade, hišna imena in kako se je kraj v okolici Baškega jezera gospodarsko razvil,« nam je povedala Katharina Urschitz, ki je izdala knjigo očetovih spominov. Ločan Tonček Urschitz (1930–2001) jih je zapisoval med leti 1990 in 1995. Med drugim opisuje gradnjo železnice in njen vpliv na gospodarski razvoj in slovenski jezik v tem kraju. V domačem kraju je bil 30 let pismonoša in je izvedel od starih ljudi mnogo reči ter jih tudi rad poslušal. Opisuje tudi dogajanja med časom prve in druge svetovne vojne ter deportacijo koroških Slovencev. V drugem delu knjige avtor opisuje zgodovino 194 hiš, hišna imena in zgodbe njihovih prebivalcev. Knjiga vsebuje tudi osebno poglavje, kjer avtor piše o lastnem odraščanju. Kot ljudskošolec je doživel »anšlus« Avstrije k nemškemu rajhu in nenaklonjenost učiteljev do slovenskih otrok. Doma so imeli delavnico, z očetom sta izdelovala strešno opeko. Leta 1944, ko je bil Tonček Urschitz star 14 let, so družino pregnali v nemško taborišče Markt Rettenbach. Po nekaj mesecih mu je uspelo pobegniti, domov se je vrnil s kolesom. Skrivali so ga sorodniki, nato se je kot 14-letni fant kot kurir pridružil partizanom. Tonček Urschitz je pisal veliko v narečju, pisne slovenščine se zaradi takratnih razmer v šoli ni naučil. »Tipične dialektalne izraze smo ohranili v tekstu, v oklepaju je dodan prevod v knjižni jezik,« pove Katharina Urschitz, upokojena ravnateljica ljudske šole v Šentjakobu v Rožu. Pravi, da je na knjigi delala eno leto in pol, ur ni štela. Izdajateljica je del očetovega besedila prevedla tudi v nemščino, vsebuje pa tudi fotografije, ki jih je zbrala pri starejših ljudeh. Zakaj je hotela knjigo izdati? »Oče je dokumentiral težko življenje malih ljudi in močan vpliv lokalnih mogočnežev in duhovščine. Hkrati se mi zdi pomembno, da se bodo ljudje spomnili, da pred 100 leti v naših krajih nihče ni govoril nemško.
Oče je bil narodnjak in ponosen, da vnuki govorijo slovensko, in kako ga bi šele veselilo, če bi vedel, da celo njegovi pravnukinji na Švedskem govorita naše narečje.« Spremno besedo v knjigi »Spomini/Erinnerungen« je napisal Martin Koren.
