V četrtek, 14. marca, je SDU Pliberk vabilo na ponovno spoznavanje javnega prometa. Na poti od Pliberka do Celovca so se učili in v praksi tudi preizkusili,  kako se kupi vozovnice, kje je treba prestopiti in tako spet spoznali javni promet.

Predsednik slovenskega društva upokojencev Jožko Hudl in Adalbert Britzmann, ki je bil več let zaposlen pri avstrijski železnici. Razlagal je, kako uporabljati avtomate za vozovnice.

Iz Pliberka v Celovec z vlakom. Nato prestopiti v avtobus in že si v bolnišnici. Na prvi pogled enostavno, kaj pa na drugi?  Se lahko vozovnico kupi še na vlaku ali je to treba urediti že prej? Kako se uporablja avtomat za vozovnice? V kateri avtobus je treba prestopiti? S temi vprašanji so se ukvarjali v četrtek, 14. marca, na skupni vožnji iz Pliberka v Celovec. Lani septembra so ponudili prvo tovrstno prireditev v Bilčovsu, pravi iniciator ideje Harald Jost izreferata za odgovornost do stvarstva pri Krški škofiji. Potrebo soočenja s temi vprašanji, ki predvsem pri starejših povzročajo strah pred uporabo javnega prometa, so videli tudi v slovenskem društvu upokojencev Pliberk. Prvič so pogovori med Haraldom Jostom in predsednikom SDU Pliberk Jožkom Hudlom stekli na prireditvi konec novembra v Gšeftu v Šmihelu. Sestavili so načrt, ki je nastal na podlagi potreb članov. Problema sta bila kupovanje vozovnic pri avtomatu in kako se prispe do celovške klinike.

Ponovno spoznavanje javnega prometa

Udeleženci so pozorno sledili razlagam o nastajanju fresk na celovškem kolodvoru.

Pred začetkom, ob osmih zjutaj na pliberški železnici, je bilo v pogovorih slišati negotovost o tem, kako se uporablja avtomate za vozovnice. Ta strah sta 15 sodelujočim skušala odvzeti Adalbert Britz­mann in Harald Jost. Razlagala sta, na kaj je vse treba paziti. Tako sta med drugim opozorila, da vozovnice ne moreš več kupiti v vlaku, kakor je to bilo možno še pred leti, temveč jih je treba kupiti že prej. Z vsakim sodelujočim so vadili uporabljati avtomate za vozovnice. Klik za klikom je vse postajalo jasneje. S kupljenimi vozovnicami se je skupina odpravila v Celovec, kjer so jih pričakali uslužbenci ÖBB, ki so jim pokazali vse kote kolodvora. Sledila je razlaga o nastajanju fresk na celovškem kolodvoru. Z avtobusom se je pot nadaljevala do celovške klinike. Preden so se z vlakom odpeljali nazaj, pa so se ustavili še na tržnici na Benediktinskem trgu. S tem pa ni konec zgodbe, pravi Hudl in pove, da bo Jozl Opetnik ponovno ponudil vaje za uporabo avtomatov.   

Skupina prijateljic iz Podjune. Z leve: Milka Krajger, Elfriede Vranschek in Marija Gutovnik

Rosi Stropnik (65), Pliberk: Pred 30 leti sem bila zadnjič na vlaku, ker sem šla na roditeljski večer za hčerko. Zakaj v zadnjih letih nisem bila več, ne vem. Hodila sem na delo, časa ni bilo in če je bilo nujno, sem šla z avtom. Mislim, da se bom odslej še večkrat peljala z vlakom, ker sem danes videla, kako lepo je.    

Foltej Cidaj (81), Železna Kapla: V Novicah sem bral, da se peljejo z vlakom iz Pliberka v Celovec. Iz Železne Kaple sem pripeljal še dva prijatelja, da si to ogledamo. Zanimive stvari smo spoznali. Ponudbo javnega prometa bom koristil, ko bom imel pregled pri okulistki, ker po njem ne smeš voziti avta.