Minister Matej Arčon se je gostitelju štajerskemu deželnemu glavarju Christopherju Drexlerju zahvalil za podporo slovenski manjšini in ga navdušil za zamisel o slovenski kulturni hiši v Gradcu. Oba zoper mejni nadzor.
V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu, ki spada pod splošni muzej Joanneum, so ob 10. obletnici Slovenske čitalnice pripravili slovesnost. Prireditve se je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon s sodelavci. Pred tem je v Potrni obiskal Pavlovo hišo Kulturnega društva člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem.
Na prireditvi, ki jo je povezoval in hkrati prevajal v slovenščino Sebastian Walcher, je bil Arčonov gostitelj ob ravnateljici knjižnice Katharini Kocher-Lichem štajerski deželni glavar Christopher Drexler. Z njim je Arčon govoril pred obiskom čitalnice. Kot smo izvedeli, se je deželnemu glavarju zahvalil za podporo slovenski štajerski manjšini, mu je pa tudi prenesel željo po vzpostavitvi Slovenske (kulturne) hiše v Gradcu. Drexler je kasneje na slovesnosti potrdil, da je zamisli naklonjen. Govorila sta še o avstrijskem mejnem nadzoru na meji s Slovenijo, ki ga Dunaj brez upravičenega razloga podaljšuje že osem let zapovrstjo. Arčon je menil, da mejne kontrole ovirajo gospodarsko sodelovanje med državama in vplivajo tudi na slovensko manjšino v Avstriji. Deželni glavar je odgovoril, da se tudi sam zavzema za odpravo nadzora, vendar pa pri njem vztraja avstrijska zvezna vlada.
Na večerni slovesnosti, ki ji je prisostvoval tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, so vsi omenjeni pozdravili polno dvorano ljudi. Predsednica Kulturnega društva člen sedem Susanne Weitlaner je v kratkem pregledu izpostavila najbolj odmevne od skupaj 86 prireditev v prvem desetletju čitalnice. Denimo odlično obiskani koncert Vlada Kreslina, ko je moral spričo tega del občinstva koncert spremljati zunaj, pa nastope slovensko-avstrijskih literarnih zvezd Maje Haderlap in Cvetke Lipuš itd.
Slovenska čitalnica je že postala nekakšno stičišče v Gradcu živečih Slovencev. Ima 2500 slovenskih knjig in še številne kakovostne prevode slovenskih del v nemščino, v njej je mogoče prelistati slovenske časopise in revije, nekatere digitalno. »Med korono je sicer obisk nekoliko padel, vendar opažamo, da zdaj znova raste,« je povedala Weitlaner in še opozorila, da bo letos Slovenija častna gostja na slovitem knjižnem sejmu v Frankfurtu.
