Na predvečer državnega praznika, v torek, 25. oktobra, je Slovensko prosvetno društvo Radiše vabilo na prireditev »Dober večer, sosed!«. Prireditev je bila prvič v kulturni dvorani v Podkrnosu in ne kot običajno na Radišah.
Idejo za vsakoletne koncerte ob državnem prazniku sta leta 1980 dala Tomaž Ogris in Hans Mosser. Na torkovi prireditvi so nastopili Radiški fantje, otroški zbor SPD Radiše, mešani zbor SPD Radiše, moški pevski zbor iz Podkrnosa ter glasbenika Hans-Peter Steiner in Werner Katholnig. Znanstvenica Brigitte Entner je v govoru spomnila na pregon koroškoslovenskih družin z Radiš in na dogodke v taboriščih. Na ogled je bila tudi razstava o pregonu, ki je nastala leta 2012, zasnovala jo je Entnerjeva kot sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu.
Skozi večer je vodil predsednik SPD Radiše Aleksander Tolmaier. Župan občine Žrelec Christian Orasch je številne goste pozdravil tudi v slovenščini in se v govoru poslužil tudi slovenskih imen krajev: Podkrnos, Žrelec in Radiše. Poudaril je, da uporabo slovenščine v govoru vidi tudi kot znak »svojega osebnega spoštovanja do slovenske narodne skupnosti«. V nadaljevanju je Orasch razložil, naj se zbirno taborišče Žrelec ne zamenja z občino Žrelec, bolj točno ime bi po mnenju župana bilo »Lager Ebenthalerstraße«. Društvu SPD Radiše se je zahvalil za organizacijo prireditve: »Predvsem zaradi vas se bo sožitje še naprej izboljševalo.« Med drugim je župan še povedal, da vedno več ljudi dvojezičnost vidi kot obogatitev in ne več kot nevarnost.
Orasch: »Zgodovine ne moremo spremeniti in zatajiti. Tudi storjenih krivic, kot je pregon koroških Slovencev pred 80 leti, ne moremo popraviti. Lahko pa se opravičimo in poskusimo storiti bolje.«
Aleksander Tolmaier, predsednik SPD Radiše: Zdelo se nam je pomembno, da tudi ta prireditev, ki že od leta 1980 spodbuja sožitje med narodoma na Koroškem, poteka v spomin na grozne dogodke, ki so se zgodili za časa 2. svetovne vojne, ko so bile številne slovenske družine pregnane iz svoje koroške domovine. Njihova napaka je bila le, da se niso odrekle svojemu maternemu jeziku – slovenščini.
Brigitte Entner je navedla imena pregnanih družin z Radiš in natančno orisala težke usode posameznih družinskih članov.
»Ta tragedija je pomemben del novejše koroške zgodovine, a večinoma se ta zgodovina prepusti Slovenkam in Slovencem v deželi. Že kmalu po vojni se o tej temi ni govorilo več. Številne žrtve niso govorile o tem, ker svojih travm niso hotele dajati naprej otrokom. Mol-čale pa so tudi zaradi tega, ker so po vrnitvi morale zopet živeti poleg sosedov, ki so bili deloma krivi za njihov pregon oziroma so zaradi tega profitirali.«
Vso prireditev smo posneli, prisluhnite lahko na povezavi www.novice.at/podcast
Več slik najdete: Povezava
