»Koroški Slovenci nimamo pravih šol (…). Naše dvojezične šole so najboljše sredstvo, da se mladina odtuji materinemu ‘slovenskemu’ jeziku in postane narodno mrzla ali pa celo nasprotna slovenskemu jeziku. Ker nam torej naše šole ne nudijo tega, kar bi nam morale dati (…), si moramo sami pomagati v tem oziru in ustanavljati društva.« Te besede o namenu ustanovitve kulturnega društva lahko še danes preberemo v zapisniku društva Bilka, ki letos praznuje 110. obletnico delovanja in je v soboto, 4. junija, vabilo na slavnostni koncert.
Od kdaj sodelujete pri Slovenskem prosvetnem društvu Bilka?
Marija Weber-Ogris: V društvu oz. v odboru sem aktivna že od svojega sedemnajstega leta, saj so odborniki motivirali mladino, da je prevzemala tudi odborniške naloge. Dolga leta sem bila društvena tajnica – takrat je društvo vodil Rupert Gasser, in ko je Rupert oddal svojo funkcijo, sem predsedniško mesto prevzela jaz. To je bilo leta 2010.
S katerimi dejavnostmi se ukvarja SPD Bilka?
Imamo zborovski in odrski odsek. Petje je bilo pomembno že od vsega začetka. Trenutno imamo tri zborovske skupine: moški pevski zbor Bilka, ki ga vodi Christian Laußegger (že njegov oče Mirko Laußegger je bil več kot 20 let pevovodja zbora, potem pa je vodstvo prevzel Marjan Gasser), mešani pevski zbor Bilka, ki ga vodi Dominik Jurca, in otroški pevski zbor Bilkice pod vodstvom Joška Bostjančiča. Do pandemije smo imeli tudi mladinski pevski zbor Aklib. Mlade pevce je vodila domačinka Julija Agaton in prepričani smo, da bodo v prihodnosti mladinci zopet zapeli.
Tudi gledališka dejavnost ima pri nas dolgo tradicijo, le da so v 50-ih, 60-ih in 70-ih letih igrali predvsem odrasli, mladina in otroci pa so pripravljali vsakoletno materinsko proslavo pod vodstvom nekdanjega predsednika društva Janka Ogrisa. V 80-ih letih smo začeli z otroško in mladinsko gledališko dejavnostjo, ki je sedaj precej razvejana. Imamo dve, občasno celo tri skupine – odvisno od števila otrok in njihove starosti.
Imate geslo, ki je vodilo društvenega delovanja?
Vodi nas želja, da svojo tradicijo predajamo iz roda v rod, tako kot je to bilo nekoč. Povezujemo preteklost in sedanjost, mlade in starejše. Naše društvo je več kot le petje in igranje, je predvsem druženje in povezovanje, tako se razvije občutek skupnosti in pripadnosti. Veseli smo, da so naša srečanja pomembna tudi za starše, ki želijo, da se otroci udejstvujejo pri društvu in tudi otroci so ponosni, da so pri Bilki.
Torej je zelo pomembno delo z najmlajšimi.
Skrbimo za mlade. Imamo otroške ure, s katerimi je že v 80-ih letih začela Rezi Kolter. Predšolski in ljudskošolski otroci se srečujejo v društveni sobi, mi pa jim nudimo jezikovne delavnice. Dolga leta so delavnice vodile aktivne in zaslužne domačinke, sedaj pa nas pri tem podpirajo mentorji iz ljubljanskega gledališča Fru-Fru (iz Hiše otrok in umetnosti). Te vaje otroke pripravijo na sodelovanje pri otroškem gledališču. V gledališču so otroci člani manjših skupin, ki ostanejo več let v isti zasedbi, kar omogoča nemoten razvoj skupin. Po maturi nekateri odidejo, drugi pa ostanejo in še naprej sodelujejo, spremljajo mlajše na gledališki teden v Ankaran, pojejo v zboru …
S kakšnim jezikovnim znanjem prihajajo otroci na jezikovne delavnice?
V Bilčovsu imamo kar nekaj družin, kjer je pogovorni jezik slovenščina in to želimo še naprej podpirati in spodbujati. Seveda imamo tudi otroke iz drugih družin, ki so izvedele za naš program in ki vedo, da delujemo konsekventno in izključno v slovenskem jeziku, tako da se pri nas otroci tudi kaj naučijo.
Kako ste prestali čas pandemije?
Otrokom smo podarili knjigo s pismom, v katerem smo jim obljubili, da bomo kmalu nadaljevali z otroškimi urami. Otroke smo tudi vabili na občasna srečanja in tako ohranjali stike z njimi. Pevskih vaj pa v tem času ni bilo. Zdaj smo z vajami spet začeli in veseli nas, da so se pevke in pevci radi vrnili na vaje, pridružilo se nam je celo nekaj novih članov.
V času pandemije smo ugotovili, da medijski program ne more nadomestiti osebnih srečanj in druženj, saj nam ne daje občutka skupnega doživljanja.
Na kaj ste posebej ponosni?
Ponosni smo na naše člane, ki so pri nas kot otroci »okusili« petje ali igralstvo in se pozneje odločili za to poklicno pot. Marsikdo od njih sedaj že vodi naše mlajše skupine, posamezniki pa so na svojem področju postali znani širši javnost, tako npr. Mihi Kristof-Kranzelbinder, ki je v našem društvu zaigral prvo večjo vlogo v igri Kralj v časopisu.
Katere so stalnice vašega programa?
V preteklih letih je bila pri nas zelo pomembna akcija bralna značka, ki smo jo ponujali ob otroških urah. Otroci so si v društvu sposojali knjige in za prebrane knjige dobili delovne liste, kjer so kaj narisali ali napisali, seveda pa smo šli še na zaključno prireditev, kjer smo dobili priznanja in nagrade. Za bralno značko je dolga leta skrbela Irena Reichmann. Potek bralne značke v Celovcu se je spremenil, tako da je tudi pri nas zdaj malo bolj v ozadju. Društvo sodeluje tudi s Slovensko glasbeno šolo, tako da glasbeni pouk poteka v naših prostorih. Omeniti je treba še velik arhiv filmskih posnetkov. Za arhiv je skrbel Hanzi Reichmann, njegovo delo pa nadaljuje sin Stefan Reichmann, ki organizira filmske večere in skrbi za slikovno gradivo, oblikovanje vabil in letakov oz. za naš medijski sektor. Vse naše igre zadnjih let so posnete in so tudi na ogled na spletnem portalu Kino v karanteni.
Naša stalnica z zelo dolgo tradicijo je Bilčovška jesen, ko organiziramo literarno branje, filmski večer in predstavo za otroke. V okviru tega programa je bila vedno pomembna tematika spominjanja – v obliki filma, predavanj ali pripovedi prič časa, kar je oblikoval Andrej Mohar.
Tudi materinska proslava je naša dolgoletna stalnica – program smo pripravljali na otroških urah, vsako leto pa organiziramo tudi koncert S pesmijo v poletje.
Imate načrte za prihodnost?
Ponosni smo, da imamo dosti pevcev in kar 90 aktivnih članov, saj smo trenutno edino aktivno kulturno društvo v občini in večkrat nastopamo na občinskih in farnih prireditvah. Društveni prostori so v poslopju nekdanje Zadruge, ki je zdaj v lasti občine. Načrtovana je gradnja novega objekta, v katerem bodo tudi novi društveni prostori, zato smo občini hvaležni za podporo.
Slike s slavnostnega koncerta: Povezava
