Priljubljene slovenske šmarnice v romarski cerkvi Gospa Sveta so bile letos v znamenju 950-letnice krške škofije ter 50-letnice škofijske sinode. Njeni sklepi o enakopravnem sožitju Nemcev in Slovencev so šli v zgodovino krške škofije. 

Letošnje slovenske šmarnice pri Gospe Sveti, ki so bile minulo nedeljo za občinstvo prvič po letu 2019 spet javno dostopne v Marijinem svetišču iz 15. stoletja, so se razlikovale od prejšnjih: bile so deloma dvojezične, poleg mešanih zborov PD Sele (vodi Roman Verdel) in Anton Foerster iz Ljubljane (Damjana Božič-Močnik) je nastopil tudi gosposvetski stolni zbor pod vodstvom Ingrid Klogger, pri katerem poje mdr. Pavel Zablatnik, referent za cerkveno glasbo pri slovenskem oddelku krške škofije ter organizator slovenskih šmarnic v Gospe Sveti. Nemški stolni zbor smo povabili, tako vodja slovesne majniške pobožnosti Janko Krištof, »da se nam pridružijo,  ko obeležujemo 50-letnico škofijske sinode«. Hkrati je duhovni asistent slovenskega oddelka krške škofije poudaril: 

Danes damo mesto tistemu zboru, ki je z mojega vidika ob škofovskem posvečenju (Jožeta Marketza februarja 2020, op.) dal najlepše znamenje spoštljivosti do nas, Slovencev. Ko smo se namreč na predvečer posvečenja srečali v ogromni množici tudi že tukaj pri Gospe Sveti, se je ta slovesnost  pričela prav s slovensko Marijino pesmijo iz ust tukajšnjega cerkvenega zbora. Ta simbolična gesta, da namreč nemški zbor pozdravi škofa, ki prihaja iz slovenske narodne skupnosti, s slovensko pesmijo, je v mojih očeh do danes najlepši izraz tega, kar je v teh petih desetletjih zraslo in se spremenilo. Ne rečem, da je duh sinode že dosegel vsa področja in da je po naših župnijah in v koroški Cerkvi že vse v najboljšem redu. Lahko pa s hvaležnostjo ugotovim, da smo kot Cerkev orali ledino in kljub marsikaterim pritiskom vztrajali na poti sožitja. 

Jože Kopeinig in sr. Regina Tolmaier – dva od sedmih slovenskih sinodalov, ki še živijo.

Na sinodi leta 1972 je slovenske vernike zastopalo 28 ljudi z Vinkom Zwit-trom in Valentinom Inzkom na čelu.  Skupno je sodelovalo 198 koroških sinodalov. Od slovenskih sinodalov živijo še Jože Kopeinig, sr. Regina Tolmaier, Majdi Blüml, bivši škofijski kancler Mihael Krištof, brata Valentin in Vinzenz Gotthardt ter tedanji študent teologije Mirko Wakounig.