Koroški glasbenik Janez Gregorič je že pred več kot dvema desetletjema bil iniciator in idejni vodja projekta TRIVIUM, kjer so se povezovale in prepletale različne smeri umetniškega izražanja koroških ustvarjalcev. Leta 2000 so se domači publiki predstavili literat in prevajalec Fabjan Hafner, likovni umetnik Rudi Benetik ter kitarist in skladatelj Janez Gregorič. To je bil začetek vsakoletne kulturne prireditve na gori sv. Heme.
Janez Gregorič se spominja prvega poletja s Triviumom: »Spomin je zelo lahkoten. Že dve leti pred našim skupnim nastopom sem imel v okviru Slovenskega kulturnega društva nastop v manjši cerkvi v Podjuni. Tam sem Rudija Benetika vprašal, ali bi bil pripravljen sodelovati v obliki svetlobne inštalacije. Dogovorili smo se za skupno prireditev na gori sv. Heme.«
Umetniki so harmonično povezali likovno, glasbeno in besedno umetnost in jo postavili v sakralni okvir. Romarska cerkvica sv. Heme in sv. Doroteje nad Globasnico je namreč kraj, kjer so se že od nekdaj srečevali ljudje različnih narodov in jezikov ter iskali duševno hrano – nekoč v molitvi, v tretjem tisočletju pa vsako leto 14. avgusta tudi v umetnosti.
Je bil izbor lokacije naključen?
Gregorič: »Zakaj bi hodil daleč, če je dobro tako blizu? Rudi Benetik in jaz sva iz iste občine, tako da je bil izbor lokacije nekako na dlani. Začetek torej ni bil naključje, da pa so se stvari potem še razvile in je iz leta v leto nastajalo več, pa je zasluga dobrega sodelovanja in soglasja med mano in Fabjanom Hafnerjem. Ker sva se tako dobro razumela, je Trivium postal najin letni projekt, ki sva ga skupaj razvijala dvojezično. Projekt je dokaz, da dvojezičnost ne bogati le dvojezičnega kraja, temveč tudi tri zvrsti umetnosti. Od vsega začetka je bilo jasno, da ne gre le za enkrat-no srečanje, da naj nastane kontinuiteta, torej kulturna prireditev kot stalnica, za katero smo si izbrali datum 14. avgust, na predvečer »velikega šmarna«. Prav veseli me, da nekateri načrtujejo dopust tako, da ga s Triviumom začnejo ali končajo.«
Zdaj kulturni večer Trivium poteka že dve desetletji. Srčico prireditve je Janez Gregorič povzel z besedami »radovednost, pripravljenost za sprejemanje novega, pa tudi širjenje zadoščenja in zanimanja za najnoveše v glasbi, likovni umetnosti in literaturi.« Koncept prireditve pa je označil tako: »Kulturni večer je zasnovan tridelno: povezujemo sprehod skozi zgodnjekrščanske izkopanine, ki ga praviloma vodi Franz Glaser, letos pa David Hudl, sledi drugi in osrednji del večera z nastopom umetnikov v cerkvi, nato pa še tretji del, to je družabno srečanje pod lipo.«
Za Trivium 2021 je pod krovno temo »z veseljem« nastalo veliko novega: Sara (kitara) in Mira (violina) sta povabili glasbenico Heleno Glüxam na kontrabasu, za redko zasedbo pa je skladatelj Christof Dienz pripravil sedem kratkih skladbenih slik. Nastala je nova poezija in proza avtorjev Dominika Srienca in Davorja Stojanovskega ter tri likovna dela umetnice Lise Huber.
Janez Gregorič, ki velja za »dušo« Triviuma, do sedaj ni le vodil prireditve, temveč je na njej tudi aktivno nastopal. Letos je nastope pred publiko prepustil drugim in prevzel vlogo idejnega vodje. »Sem v srečni situaciji, da bodo delo prevzeli tisti, ki jih to zanima: za glasbeni del bosta odgovorni moji hčerki Mira in Sara Gregorič, Dominik Srienc pa bo prevzel delo literarnega zgodovinarja in pesnika. Po dveh desetletjih je čas za novo, oder predajam mlajši generaciji, jaz pa bom še naprej skrbel za zasnovo in sodelovanje v sklopu Slovenskega kulturnega društva Globasnica, ki je glavni organizator od vsega začetka. Že letos se vidi, da se koncept razvija naprej, iz dvojezičnosti je nastala večjezičnost, sicer pa mislim, da bo nova generacija Trivium oplemenitila s kakovostjo, z navdušenjem in z izobrazbo. Upam, da bodo pridobili zanimanje mlade generacije na Koroškem.«
Čemu se bo Janez Gregorič posvetili v naslednjih letih in kje se sam vidi leta 2025? Umetnik pravi, da se želi posvetiti glasbeni umetnosti, predvsem igranju kitare, leta 2025 pa ga bo novo vodstvo Triviuma morda povabilo spet na oder. Kdo ve?
V preteklih desetletjih se je na glasbeno-kulturnem področju uveljavila znamka »Gregorič« kot jamstvo za kvaliteto in kontinuiteto. Vsa leta pa smo ob Janezovi strani srečevali njegovo ženo Lidijo, ki je prevzela razne organizacijske naloge. O vlogi družine pri svojem umetniškem ustvarjanju nam je Gregorič povedal: »Družina je jedro vsega, kar delaš. Če drug drugega v družini podpre, lahko dejansko veliko ustvariš.« Umetnik pravi, da so njegovo delo podprle tudi druge osebe, da je »družina Trivium« kar velika, posebej pa se zahvaljuje Mariji in Radu Markitz ter snemalcu Juriju Opetniku.
Nežne vezenine in veselje kot likovni eksponati
V okviru Triviuma se je koroški publiki letos predstavila Lisa Huber, likovna umetnica iz Berlina.
Lisa Huber: Z ustvarjanjem sakralne umetnosti sem začela ob smrti svojega očeta pred 25 leti. Od takrat izdelujem velika dela, kot je npr. postni prt, ki meri 100 kvadratnih metrov in sem ga izdelovala štiri leta. Razstavljen je bil v celovški stolnici, v dunajski stolnici sv. Štefana in v bamberški stolnici (Kaiserdom Bamberg).
Za Trivium 2021 sem pripravila tri likovna dela: dva tonda z Jezusom, ki visita v oknih in se nanašata na vodo in na Rozalsko jamo z izvirom ter na luč kot simbol veselja. Tretje delo je vezenina na modri podlagi. V Suddeutsche Zeitung sem videla sliko s papeževega obiska v Afriki: verniki so se dotikali papeževih rok in ga prosili za blagoslov. Pod vplivom tega prizora je nastal prt »Srečanje/Begegnung«: na sprednji strani so izvezene roke v dotiku, na zadnji pa citat iz hebrejskega molitvenika. Celoten projekt za Trivium mi je bil v veliko veselje, saj se rada predam cerkvenemu prostoru in ustvarjam v njegovem vzdušju.
Trivium se odpira večjezičnosti
Koroški pisatelj Davor Stojanovski še piše v makedonščini, govori in misli pa tudi že v slovenščini.
Davor Stojanovski: Sem iz Makedonije, v poletni šoli Bovec sem spoznal svojo ženo in zdaj z njo živim v Bilčovsu. Ustvarjam v svoji materinščini, z ženo pa govoriva slovensko in opažam, da jezik, ki ga uporabljaš, vpliva na sintakso in na mišljenje.
K sodelovanju pri Triviumu me je povabil Dominik Srienc, kar je zame velika čast, saj sem prvi, ki je v okviru Triviuma nekaj napisal v makedonščini. Idejo za besedilo sem imel že nekaj časa, zdaj pa je bil pravi trenutek za pisanje. Poglavitna ideja je bilo obujanje hebrejščine, torej svetopisemskega jezika, v živi jezik. Besedilo je bilo iz makedonščine prevedeno v slovenščino in v nemščino, objavljeno pa je v zborniku Triviuma.
