V Škofičah, v naselju Holbiče/Techelweg, je kmetija, ki se po domače imenuje Schludermann/Žederman. V starih zapisih je bila prvič omenjena pribl. leta 1450. Franz Perdacher, izšolan kmetovalec, pa z ženo Silke na kmetiji gospodari od leta 2004. Imajo 20 krav, obdelujejo pa 47 hektarjev površine. 

Franz Perdacher: Kmečke pridelke smo prodajali že dlje časa, pred približno dvema letoma pa smo uredili poseben prostor kot samopostrežno prodajalno. Odprem jo zjutraj ob šestih, ko grem v hlev, zaprem pa jo šele zvečer, preden grem spat.

Strankam ponujamo mleko, skuto, doma narejen sladoled, meso in mesne izdelke, moko iz sosednje občine, jogurte, marmelade, pa tudi ročno izdelane dekorativne izdelke.

Trgovina ni ob glavni cesti. Naši kupci so sosedje, pa tudi stranke iz bolj oddaljenih krajev. Tisti ponavadi pokličejo in oddajo naročilo, mi pa vse pripravimo.

Vaša trgovina temelji na zaupanju in poštenosti.

Ja, mi zaupamo strankam, da plačajo izdelke, ki jih vzamejo, kupci pa zaupajo nam, da jim ponujamo domače izdelke, da je v izdelkih res tisto, kar piše na njih.

Kmečka trgovina pri Žedermanovih

Kako je trgovina nastala?

Projekt smo razvili skupaj s kupci. Opazili smo, da je za stranke včasih neprijetno pozvoniti pri vratih, pa tudi za nas ni bilo praktično, ker je vedno kdo moral biti doma. Odločili smo se, da opremimo trgovino, tako da lahko vsak pride in nakupi, kadar želi. Trgovino oskrbuje moja žena, saj je vsak dan treba kaj postoriti.

Kakšna je bilanca po dveh letih?

Silke Perdacher: Mislim, da so nas stranke dobro sprejele. Vesela sem, da je v naši trgovini za vsakogar nekaj: imamo mlade stranke, ki hodijo predvsem po sladoled, seveda pa tudi starejše, ki se oskrbujejo s svežimi jajci, moko in mlekom.

Vaš sladoled je v regiji že precej znan. 

Zelo rada izdelujem sladoled. Pomembno se mi zdi, da sadje pridelamo doma ali pa ga kupimo v sosednjih občinah. Z našim sladoledom oskrbujemo regionalno gastronomijo, prodajamo pa ga tudi v hodiški kmečki trgovini Schmankerl Theke.

Poskusite okusen sladoled.

Veliko napisov v vaši trgovini je dvojezičnih. Imate kot kmetica tudi izobraževalno poslanstvo? 

Smo dvojezična družina. Komuniciramo v obeh jezikih in to se vidi tudi v prodajalni. Všeč mi je, če se naši kupci dobro počutijo in uporabljajo tisti jezik, ki jim je blizu. Imamo kupce, ki v spisek prodane robe vnašajo besede v dialektu ali pa kar po angleško. Ponujam pa tudi izobraževanja za odrasle in otroke. Kot »Seminarbäuerin« jim pokažem, kaj lahko skuhajo iz regionalnih pridelkov in izdelkov, kako pomembno je nakupovati v regiji in na čem temeljijo cene domačih produktov. Izobraževanja v šolah podpira AMA (Agrarmarkt Austria). Tudi to delo me zelo veseli.