Tudi kmetje na južnem Koroškem trenutno upajo na dež. V zadnjih letih se redno pojavlja vigredna suša. Obiskali smo dva kmeta v Škocjanu in ju povprašali o njunih izkušnjah s sušo.

Marec, po slovensko tudi sušec, je bil letos, kot pove njegovo ime, res suh mesec. Tako na primer v Celovcu in Gradcu v marcu ni bilo padavin, po južni Koroški so polja suha. Po mnenju meteorologov se situacija v naslednjih dneh ne bo spremenila. Kdor išče v medijih članke o suši v Avstriji, bo bral, da je v preteklem desetletju večkrat padel rekord za najtoplejšo pomlad. Ko se temperature zdaj dvigajo, postane položaj na polju še bolj resen, saj vlaga iz zemlje še hitreje hlapi. Pri zimskem žitu je po oceni kmetov razvoj zaenkrat še v redu, za setev pa je trenutno velikokrat presuho, tako da hočejo nekateri kmetje s setvijo še počakati. Posamezne kmete, ki s traktorji obdelujejo svoje površine, se trenutno vidi že od daleč po oblakih prahu, saj suha zemlja veje nekaj deset metrov.

Miha Lipnik, kmetija pri Toncerju, Škocjan

Miha Lipnik iz Škocjana obdeluje nekaj več kot 30 hektarjev, v hlevu stoji med 40 in 50 glav goveda. Lipnik ima že posejanih trinajst hektarjev zimskega žita. Ko smo ga obiskali na kmetiji pri Toncerju v Škocjanu, se je ravno vrnil s polja in pravi, da je situacija resna, a vsekakor še ne brezupna. »Čakamo na čimprejšnji dež. Ravno sem šel orat in vidi se, da je pod provršino le še nekaj vlage. V naslednjih štirinajstih dneh upam na dež, drugače bo setev koruze in letnega žita za mnoge kmete velik problem in se bo močno kadilo. Vsakokrat ko se pelješ čez njivo, se pokadi in vlaga spet izhlapeva.«

V glavnem ima Lipnik svoja polja zavarovana proti toči, že nekaj let pa tudi proti suši. »O vremenu ‘jamrati’ nima smisla, saj moramo s spremembami podnebja živeti,« pravi Lipnik. Pravi, da se je kot kmet treba prilagoditi in računati s spremembami vremena ter izbrati tudi bolj proti vročini odporne sorte.


Alojz Čik in Yvonne Schmidt, kmetija pri Komarju, Mala vas/Škocjan

Zelenjadarstvo je glavna panoga ekološke kmetije pri Komarju v Mali vasi pri Škocjanu, 90 odstotkov zelenjave proda kmetija lokalnim gostilničarjem, na kmetiji pa obratuje tudi samopostrežna kmečka trgovina. Trenutno ima Čik posejanih že 12.000 sadik najrazličnejše solate in zelenjave. Solato, ki raste v rastlinjaku, mora Komar seveda zalivati. Gojenje solate pod milim nebom je bilo, ko je pred skoraj desetimi leti začel s zelenjadarstvom, še možno brez zalivanja, a se je situacija v zadnjih dveh letih tako spremenila, da ima Čik tudi tam napeljane cevi za zalivanje, z zalivanjem pa deloma tudi zunaj začne že februarja. Zaradi nizkih temperatur je zunaj posajena solata pokrita. Kmetija ima več kot 300 kokoši, zato na njivah ne raste samo zelenjava, temveč tudi zimsko žito, ki pa se, kot pravi Čik, trenutno ne razvija naprej. Pri gojenju zelenjave pa suša ni največji problem, pravi celo, da je bolje, če je zmeraj malo suho. Večji problem zanj pa je vsekakor, ko je preveč dežja in zelenjava na polju začne gniti.