Državnozborska poslanka Zelenih Olga Voglauer bo na volitvah za koroško kmetijsko zbornico 7.novembra kandidirala na tretjem mestu liste zelenih kmetov. V pogovoru nam predstavlja vizije za koroško kmetijstvo.
Zeleni kmetje so bili doslej v kmetijski zbornici zastopani z enim mandatom. Zbornični svetnik Reinhard Stückler bo še naprej prvi na listi, na drugem mestu mu sledi Hanno Erian, tretja pa bo Olga Voglauer. Po eni strani kandidira iz solidarnosti, pravi Voglauer, saj hoče kot kmetijska govornica Zelenih podpreti listo zelenih kmetov na Koroškem. Volilni cilj pa je, kot poudarja, drugi mandat. Agrarna politika v Avstriji je v znamenju poljedelstva v Nižji Avstriji, ugotavlja Voglauer in dodaja: »Čeprav prihaja ministrica za kmetijstvo iz Koroške, ima naša zvezna dežela zelo slab lobby na Dunaju.« Pravi, da v Avstriji izgubimo dvanajst kmetij na dan. »Na Koroškem gre predvsem za hribovske kmetije, ki so jih ohranili iz prepričanja in idealizma. Premalo denarja pošiljamo tja. To je spoznala tudi Evropska komisija. Naša zahteva pa je, da moramo glede planin tudi na zvezni ravni urediti poseben sklad, iz katerega bo lahko črpala tudi Koroška.«
Pandemija je pospešila neposredno prodajo kmečkih proizvodov od doma. Zmeraj več je tudi samopostrežnih prodajaln s kmečkimi pridelki. Koroška finančno podpira gradbene in tehnične investicije v regionalne oz. samopostrežne prodajalne. Potrebujemo dostop do sodobne prodaje, pravi Voglauer in zahteva dodatno inovativni sklad, ki bi podpiral spletno prodajo, marketing in sodobne aplikacije, s katerimi lahko kmetje stopijo v kontakt s kupci.
Čedalje teže bo za kmete, ki se niso odločili za kako nišo, pravi kmetijska govornica Zelenih: »Konkuriramo 1:1 s svetovnim trgom in borza določa ceno. Močno si prizadevam, da izdelamo na zvezni ravni kakovostne niše, po katerih bo povpraševanje na evropskem in svetovnem trgu, ker bodo bolj kakovostne.« Po mnenju Voglauerjeve se bodo kmetje morali še veliko bolj ukvarjati z naraščajočimi stroški proizvodnje. »Treba bo razmišljati o tem, kako lahko ekonomsko uporabljamo mehanizacijo preko obratov. Več kupcev pomeni nižjo investicijo za posameznika in lažjo amortizacijo. Do te stopnje razmišljanja še nismo povsod prišli.«
Pri birokraciji vidi Voglauer veliko potenciala v digitalizaciji: »Ne more biti, da bo imel kmet na ramenih vso birokracijo, a ne bomo deležni aplikacij in digitalnih formatov. Kdor doma beleži, naj bi beležil tako, da je zelo na kratko in z enim postopkom za več točk urejeno. Birokracija se mora poenostaviti.« Za majhne proizvajalce do 8.000 evrov enotne vrednosti pa si Voglauer želi še veliko manj birokracije. Namesto neštetih beležk naj ena pavšalna najava na leto zadostuje za socialno zavarovanje, direktno prodajo od doma in za beležke pri podporah za investicije. Tudi večjim kmetijam, ki imajo velikokrat že vse podatke v digitalni obliki, se naj olajša posredovanje teh podatkov do ustreznih organov.
Ne more biti, da bo imel kmet na ramenih vso birokracijo, a ne bomo deležni aplikacij in digitalnih formatov.
Olga Voglauer
Zbornica je postala servisni oddelek za optimiranje podpor, ugotavlja Voglauer in dodaja: »Zeleni od stanovskega zastopstva ne pričakujemo, da optimirajo podpore, temveč da jasno komunicirajo trende, kam bo na Koroškem šlo kmetijstvo in kaj bodo izzivi. Nujno morajo preračunati, kako bodo klimatske spremembe vplivale na koroško kmetijstvo. Kmetom, ki se hočejo posloviti od kakšne produkcijske panoge, pa je treba ponuditi alternative. Moramo vlagati v prihodnost, kmetije je treba pripravljati na niše in ne smemo vsake kmetije prepustiti sami sebi. Meni je vsaka kmetija, ki zapre, ena kmetija preveč. Za ta vprašanja mora biti stanovsko zastopstvo servisna ustanova, ki svetuje, opominja, ki odpira možnosti in izobražuje.«
Glede poljedelskih, rodovitnih površin, ki so donosne, pa Voglauerjeva ugotavlja, da jih zmeraj pogosteje kupujejo kapitalne družbe. »To je absolutno napačna smer. Zeleni se zavzemamo za to, da bi se to pravno reguliralo. Na tem področju mora ukrepati tudi stanovsko zastopstvo in se boriti, da te povšine ne bodo prepuščene kapitalnim družbam. Kam bomo prišli, če bodo kapitalisti pokupili naše kmetije, mi pa bomo zanje delali? Nekoč smo se trdo borili, da smo kmetje postali samostojni. Zdaj se bomo pa iz likvidnosti vrnili v situacijo pred 200 leti.«
Kar pa zadeva betoniranje kmetijskih površin, pa članica državnega zbora pravi, da se Zeleni zavzemajo za poseben zakon na Koroškem, ki bi zaščitil agrarne površine z visoko donosnostjo. Tam naj ne bilo več mogoče graditi obrtnih in industrijskih objektov: »Zaradi klimatskih sprememb bomo potrebovali vsak kvadratni centimeter teh polj. Seveda je tudi za kmete velikokrat zanimivo donosno prodati površine, kajti cene osnovnih proizvodov so prenizke. Delati moramo na cenah in na tem, da bo vsakdanje delo kmetov in kmetic cenjeno in tudi plačano. Žal se je pritisk likvidnosti, donostnosti in cen na kmetijstvo v zadnjih letih masivno povečal. V resnici dohodki stagnirajo, saj je povprečni dohodek na avstrijsko kmetijo 19.000 evrov letno.«
Zeleni ne nagovarjajo samo ekoloških kmetov, poudarja Voglauer: »Nismo tisti, ki vse prepovedujemo. V aktualni agrarni politiki smo mi tisti, ki spremljamo transformacijo konvencionalnega kmetijstva, da bo še naprej donosno. Vse, kar konvencionalno kmetijstvo opravlja v prid našega okolja, v prid ohranjanja donosnosti naših tal, želimo podpreti, saj vidimo, da so tudi tukaj postali kmetje izredno inovativni. V konvencionalnem kmetijstvu se bo odločilo o vprašanju, ali bo kmetijstvo del rešitve ali del problema pri klimatskih spremembah. Prepričana sem, da bomo šli v pot rešitve.« Poudarja, da tukaj ne misli samo na poljedelstvo: »Masovni hlevi z rešetkami v prašičereji so velik klimatski problem pri amoniaku in spravljanju naše gnojevke. Kmetom, ki imajo hleve z rešetkami in ki morajo hleve hladiti, je treba v naslednjih sedmih letih ponuditi možnost transformacije do drugih hlevskih sistemov, do drugih sistemov, kako urejati gnojevko. Tukaj bo evropska komisija najbolj točna, če hočemo preprečiti kazenska plačila, bomo morali dati tem kmetijam jasne perspektive. Pogrešam jasno sporočilo Bauernbunda in ÖVP, ki misli, da bomo delali naprej kot doslej. Petindvajset odstotkov prašičerejcev v zadnjih letih ni investiralo. Tem kmetijam moramo nujno ponuditi perspektivo, bodisi novo panogo ali pa jim je zelo jasno treba povedati, kaj jih pričakuje v prašičereji. Iz našega vidika je to prepoved popolnih rešetk. Tudi obstoječe hleve bo treba adaptirati. Nobenemu ne bo treba hleva porušiti in na novo postaviti, kajti amortizacija pri hlevih je iz našega vidika 40 let. Mnenja smo, da pri popolnih rešetkah potrebujemo prehodno dobo desetih let z možnostjo adaptacije obstoječega hleva, kajti tudi iz klimatskega vidika je največja neumnost rušiti hlev in ga na novo zgraditi. Na Dunaju se borim zato, da kmetje dobijo za to dodatne finančne podpore. Tukaj pogrešam na Dunaju partnerja pri ÖVP, ki bi me podpiral.«
Mnenja smo, da pri popolnih rešetkah potrebujemo prehodno dobo desetih let z možnostjo adaptacije obstoječega hleva.
Olga Voglauer
Vsekakor je v Avstriji iz leta v leto več ekoloških kmetij. Glede na trg v EU Voglauer upa, da bo v Avstriji še več ekoloških kmetij, saj imajo te največje marže in najboljše cene pri ekoloških proizvodih. »Malo manj svežega mleka, zato pa malo več kakovostnega mesa. Ekološke kmetije so tiste, ki so si v zadnjih 20 letih ohranile konstanten dohodek.«
V skupni kmetijski politiki EU Voglauer obžaluje, da agrarnih podpor niso vezali na socialne standarde. »Naprej konkuriramo s poceni proizvodi iz Španije, Portugalske in Poljske. Kmetijska ministrica Köstinger je tu zamudila priložnost. V Avstriji imamo Zeleni nekaj glavnih stebrov za novo kmetijsko politiko. Prvi steber bo, da pri podporah naredimo preobrat in dvojno podpremo prvih 20 hektarjev, vse, kar je več, pa z nižjo podporo. Drugo je, da zaščitimo ekološko kmetovanje. V konvencionalnem segmentu pa bo potrebno, da bomo pri živinoreji in prašičereji dali pravilne spodbude, da bomo lahko rešili klimatska vprašanja. Vsekakor pa bomo morali poskrbeti za to, da pri poljedelstvu ne bo več odprtih ruš. Treba pa bo veliko več denarja nameniti hribovskim območjim. O tem sem bomo pogajali. Ljudska stranka in ministrica z Zelenimi glede tega doslej ni sedla za mizo. Strokovne intervencije smo oddali in se pogovorili z uradniki na ministrstvu. Na politična pogajanja čakamo.«
Nagovorjena na temo volkovi, Voglauer pravi: »Planine so bile stalno pod pritiskom, zdaj je prišel še volk in pritisk je še večji. Potrebujemo sklad, ki bo kmetom plačal plotove, plačal delovno silo. Moramo ohraniti planšarstvo. Avstrija ima dva tropa, Slovenija pa jih ima 14 in kljub temu je planšarstvo zelo razvito. Če katera od političnih strank pravi, da je volka treba ustreliti in potem bo vse rešeno, je to laž. Seveda je treba vsakega volka, ki je problematičen, tudi ustreliti. Treba pa je kmetom in kmeticam povedati tudi resnico, da volkovi iz avstrijskih in koroških planin ne bodo izginili. Zaradi tega moramo kmete tam tudi finančno podpreti. Kmetu naj se ne plača samo odškodnine, temveč vsa delovna sila, saj vidim naše planine kot nacionalne parke. Tudi tam so vsi nastavljenci plačani.«
Zeleni bodo nastopili kot Zeleni, pravi Voglauer in ne vidi neskladnosti s kandidaturo samostojnega političnega gibanja na Koroškem: »Izredno pomembno je, da imamo v zbornici tudi slovenske kmete in kmetice, ki jasno zastopajo območje, kjer živimo koroške Slovenke in Slovenci in zeleni kmetje in kmetice bomo to vedno podpirali. Glede dvojezičnosti v zbornici pa vidim zadevo popolnoma tako kot Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov. Ne samo kmetijska, tudi gospodarska in delavska zbornica bi se lahko brez težav temu odprle.«
