»Dokler smo živi, stremimo za dirjanjem okrog sveta, da bi videli sonce, obrnjeno na glavo,« piše ameriška avtorica Eli-zabeth Bishop. Avstrija, Jordanija, Amerika. Boris Resetarits, sin in nečak znanih gradiščanskohrvaških bratov Resetarits, že drugo leto študira na znameniti Harvard Business School. Študent gospodarstva je spregovoril o svoji povezanosti z manjšino, o tujih in manj tujih deželah in ameriški politiki.

 

 

Imate gradiščansko-hrvaške in hrvaške korenine. Kaj vam pomeni to ozadje?
V moji generaciji te korenine na žalost niso več tako močne. Moj oče je bil eden izmed treh sinov, ki pa je kot prvi odraščal samo na Dunaju. Tudi mi, torej njegovi sinovi, smo potem odraščali samo na Dunaju. Imeli smo le malo stika z našim gradiščansko-hrvaškim ozadjem. Je pa nekaj, na kar sem nekako ponosen. Vedno, ko srečam gradiščanske Hrvate, čutim nekako povezanost. Je pa manj realne izkušnje za tem, kot bi si to želel. Na drugi strani pa to zame pomeni, da hočem in moram čim bolj delati na tem, da teh korenin ne izgubim. To bi me zelo bolelo, če manjšinskega jezika in kulture nenadoma ne bi bilo več. Neverjetno rad bi znal govoriti po hrvaško. Rad bi se bil naučil hrvaško, ko sem bil še otrok, zdaj je to že težavnejeo nadoknaditi. Posebej povezujem s to dediščino zgodbe, ki sem jih vedno slišal od očeta ali stricev. Pripovedovali so o Stinatzu in o tem, kako so odraščali moji stari starši.

Kako je zgledala vaša poklicna pot?
Študiral sem štiri in pol leta pravo na Dunaju. V poletju pred zaključkom študija sem naredil preko gospodarske zbornice prakso na Filipinih. Tam sem spoznal Isabel Schmidbauer, ki je danes delegatka za gospodarstvo v Jordaniji. Praksa mi je zelo ugajala in bilo mi je žal, ko se je končala. Toda leto pozneje me nenadoma pokliče gospa Schmidbauer, da rabijo nekoga v Jordaniji in so pomislili name. Tako me je zaneslo v Jordanijo, kjer sem potem delal tri leta in pol. Odtod sem potem prišel sem na Harvard Business School. Zdaj sem že v drugem letniku in delam na svojem MBA (Master of Business Administration) v ekonomiji.

Kako ste doživeli Jordanijo?
Ko sem prišel prvič tja, mi je bila čisto neznana. Nikoli prej nisem bil v Jordaniji in tudi ne v nobeni deželi Bližnjega vzhoda. Začetka je bilo malo težavno spoznati ljudi, vsaj domačine. Sicer so ljudje zelo gostoljubni in zainteresirani, a težko prideš za to prvo plast, ki je fascinacija tujega. Potem, ko mi je to uspelo, sem začel zares uživati deželo. Obstaja pa tudi skupina inozemcev, ki so zaradi dela v Jordaniji, in tisti so si pogosto precej blizu. Hitro se znajdeš v nekakem mehurčku in se družiš le z ljudmi z Zahoda, v restavracijah, ki so narejene v evropskem stilu. Seveda na tem nič ni slabega, toda zame je bilo važno, da spoznam deželo.

Kakšne razlike ste opazili med Avstrijo in Jordanijo?
Prvotno sem mislil, da ne bom opazil skoraj nobenih razlik, saj dežele delujejo večinoma po istem sistemu. Toda ko sem prispel v Jordanijo, sem začel opažati nekaj diferenc. Na primer v štrukturi družine. V višjih slojih družine na primer svoje otroke pošiljajo čim več na Zahod, da bi prišli v večji meri v stik z zahodno kulturo. Nižji sloji pa imajo zelo tesno navezanost na družino, pri čemer tako sinovi kot hčere živijo pri družini. Šele, ko se poročijo, dobijo možnost se izseliti. Ideja, da bi se aktivno ločil od staršev, ko postaneš star 18 ali 19 let, kot je to pri nas ali v ZDA, tam ni tako prezentna.

Zakaj ste se odločili za študij v Harvardu?
Kot rečeno, sem prvotno študiral pravo. Preko praks pa me je tudi začelo zanimati gospodarstvo in ta študij je bil ravno na vmesniku. Prijavil sem se na številnih univerzah, ko pa sem dobil to ponudbo, sem se odločil kar po občutku. Zanimale so me ZDA in Harvard je ena najboljših univerz v svetu. Mislim, da sem se kar pravilno odločil.

Kako doživljate sistem univerze?
Pozitivna plat je, da se univerza zelo potrudi za študente in študentke. Uspehi bivših študentov so tudi uspehi univerze in večajo njen ugled. Zato se tudi zelo trudijo, da ti pomagajo pri vstopu v svet dela in te spravijo v stik z ljudmi, ki ti lahko pomagajo. Na drugi strani pa je izobrazba v ZDA pogosto zelo draga, sploh na znamenitih univerzah. Zato so ljudje potem tudi visiko zadolženi. Starši včasih že od rojstva otroka naprej var-čujejo zanj za univerzo. Ali pa najamejo študentje kredite. To potem seveda zviša pritisk, da najdeš po študiju dobro plačano delo. Nekateri pravijo, da bo to eden naslednjih velikih gospodarskih mehurjev.

V zadnjih letih raste število kritikov proti kapitalističnemu redu sveta. Kako vi ocenjujete ta sistem?
Menim, da je v Avstriji situacija kar dobra. Zdi se mi prav, da se država precej močno postavi med turbo-kapitalizem in ljudi, ki jim ne gre tako dobro. V ZDA tega ni v takšni meri. V Avstriji družbeno koristne projekte bolj pospešujejo. Javni promet na primer. Vedno spet si mislim, kako je mogoče, da v mestu, kakršno je Boston, ni dobro delujoče podzemne železnice. Zdi se mi, da je to tehtnica, ki jo je težko uravnovesiti. Kajti če se država preveč odmika vstran, se hitro lahko zgodi, da se zadeva izmaliči v birokracijsko pošast. Odgovor je po mojem dobra balansa. Občutek mi pa pravi, da se obdobje kapitalizma še dolgo ne bo končalo.

Pred kratkim se je zgodil atentat v Pittsburghu. Kako doživljate kot Avstrijec politično klimo ZDA?
Zelo sem zaskrbljen nad načinom izražanja Donalda Trumpa. Npr. kako govori o medijih. Saj je hitro obsodil atentat in rekel, da antisemitizem v ZDA nima prostora, toda pri njem vedno opažam to več ali manj prikrito hujskanje. V sklopu z njim se toliko dogaja, da marsikaj enostavno pozabiš. Nenadoma pa ti spet pride na misel in si znova šokiran, kaj vse je danes »normalno«. Nasplošno imam vtis, da je družba ZDA trenutno zelo razklana. Fronte med Republikanci in Demokrati so zelo trde. Tudi med zveznimi državami so razlike ogromne. Tu na severovzhodu so ljudje zelo liberalni, politični in odprti za svet. Politika tu me zelo spominja na evropsko. Na jugu pa je stvar popolnoma drugačna. Pretežno obstaja tudi močna razlika med mestom in podeželjem. Če si torej ogledaš celotno sliko ZDA, je le-ta seveda neverjetno zapletena in raznolika.