Anica Maraž-Kežar, zborovodkinja Korenin Danice: Stalno je povezana z društvom

Dve leti je tega, odkar Anica Maraž-Kežar tudi stanuje na Poti Danice 5, prej je imela naslov Šentprimož 10. Prvorojenka v družini Ane in Hanzija Kežarja, znamenitega zborovodje mešanega pevskega zbora (MePZ) Danica, zbora Vinko Poljanec, tria Korotan in cerkvenega zbora v Šentprimožu, je odraščala skupaj s sestrama Danico in Marijo ter bratoma Milanom in Hanzijem. »Doma smo imeli konja za oranje, oče je delal kot mlekar, imel je svoj kombi, na katerega je bil zelo ponosen. Z njim je mleko od kmetov vozil v mlekarno, poleg tega je na veliko izdeloval grablje,« se leta 2008 umrlega očeta Hanzija spominja Anica. Oče Hanzi ni bil le pevec in zborovodja, temveč tudi harmonikar, ki je svoj meh pogosto raztegnil na ohcetih. Ta instrument igrata brat Hanzi in nečak Matej. Trenutno ima Anica, mama štirih otrok, tri vnuke. Domačijo na Horcah je nasledil brat Milan, mama Ana bo naslednje leto dopolnila 90 let. »Moja mama je zelo glasbeno nadarjena, bila je solistka, še danes poje sopran. Očetu je vedno stala ob strani in ga podpirala.« 

V ljudsko šolo je peš s Horc hodila v Šentprimož, »tedaj je bilo še veliko otrok na vasi, tako da smo skupaj hodili v šolo in iz nje«. Šolanje je leta 1960 nadaljevala na Slovenski gimnaziji, kjer so bili njeni sošolci mdr. Urban Popotnik, Franc Wutti in Herta Maurer. Sporazumevali so se v nemščini, »to je bilo tedaj tako«. »Štiri leta sem hodila na Slovensko gimnazijo, kjer pa mi ni šlo tako dobro, tako da sem se pred koncem gimnazije prepisala k šolskim sestram v Šentpeter na enoletno politehnično šolo, kjer sem se izučila za šiviljo.« Kot šivilja je v Sinči vasi delala do rojstva prvega otroka, nato je leta 1978 dobila službo v dvojezičnem vrtcu v Šentprimožu, kjer je delala kot pomočnica vzgojiteljic. V mladosti so hodili ob vikendih plesat in se zabavat k Šoštarju v Globasnico, pa tudi v gostišče Juenna v Čepičah. »Tam so imeli kegljišče, kamor smo zahajali po pevskih vajah,« se spominja Anica. V šentprimškem vrtcu je ostala pet let, vmes je postala mama štirih otrok. Nato je kot pomočnica v kuhinji 20 let delala v Klopinju.Leta 2008 je imela priložnost, da se je v vrtcu v Šentprimožu zaposlila kot kuharica, kar jo je je izredno veselilo. V vrtcu, kjer je kuhala za otroke in šolarje ljudske šole, je ostala še dve leti po upokojitvi. S Horc v Šent­primož se je Anica preselila leta 1993. In kaj od tega, kar zna skuhati, imajo najraje njeni otroci? »Kvašene skipjake (kipnike), skuhane na pari, paštašuto in lazanje, tako kot otroci v vrtcu.« 

Mnogo let pred upokojitvijo v letu 2014 je Anica Maraž-Kežar pela v družinskem ženskem kvartetu Kežar, ki so ga sestavljale mama Ana ter sestre Anica, Danica in Marija. »Ko sem nehala, me je kot četrti glas nadomestil ata, skupaj so še leta dolgo nastopali v kvartetu Kežar.« Danes pevsko tradicijo družine Kežar nadaljuje zasedba Kežarjevi vnuki, ki jo sestavljajo Aničina hčerka Marjeta, nečakinji Kristina in Jasmina ter nečak Matej. »Zdaj skupaj prepevajo že deset let,« je na prenos pevske plamenice na naslednjo generacijo Kežarjev ponosna Anica. Zborovodkinja najstarejšega pevskega sestava SPD Danica »Korenine Danice« je postala leta 2009.  Na začetku je bila negotova, ali bi prevzela Korenine, »kaj bom jaz, brez vsake podlage, a so mi rekli 'poskusimo', pa je šlo«.  V Koreninah Danice pojejo izključno slovensko govoreči. Na vajah Anica pevkam in pevcem, s katerimi se na vajah sreča enkrat na dva tedna, običajno nove pesmi predstavi na klavirju. »Tako dobijo prvi občutek za harmonije v pesmi, moram pa izbirati pesmi, ki niso prezahtevne, da lahko vsi glasovi sledijo.« Igranja klavirja se je Anica naučila v gimnazijskem času, ko je stanovala v internatu v Celovcu. Stalnica za Korenine Danice je vsakoletni društveni novoletni koncert, vsega skupaj imajo trenutno tri do štiri nastope na leto. »Zmeraj manjši postaja naš mešani sestav, trenutno nas je deset,« pove Anica, ki sama najbolj uživa v pesmi Sreča v izvedbi ansambla Toneta Rusa. 

To so ji na praznovanju 70. rojstnega dneva zapeli Kežarjevi vnuki, pa tudi med radijskimi čestitkami je bila Sreča, »pesem z globoko izpovedjo, ki te gane do srca«. Pesem namreč govori o sreči v zavetju družine, ob vonju maminega kruha in mirnem spancu otroka. »Moji otroci so vsi zdravi, to je vse, kar si moreš želeti.« Anico tudi veseli, da so se do danes v Šentprimožu ohranili slovenski ljudski običaji, kot je recimo trikraljevsko koledovanje ali tepežkanje ob prazniku nedolžnih otrok. »Vsako leto doma skuham in pogostim tri kralje,« doda čila 70-letnica, ki ima rojstni dan 12. aprila.