![Kaj je vajino ozadje v lutkovnem gledališču in kako sta prišli v stik z Lutkami Suha? TIMNA KATZ: Prvič sem lutkala pri štirih letih prav tukaj na Suhi. Spomnim se, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2026/05/IMG_1159-354x199.jpg)
Na Suhi stopa v ospredje nova generacija lutkarjev in režiserk
Kaj je vajino ozadje v lutkovnem gledališču in kako sta prišli v stik z Lutkami Suha? TIMNA KATZ: Prvič sem lutkala pri štirih letih prav tukaj na Suhi. Spomnim se, […]
![Kaj je vajino ozadje v lutkovnem gledališču in kako sta prišli v stik z Lutkami Suha? TIMNA KATZ: Prvič sem lutkala pri štirih letih prav tukaj na Suhi. Spomnim se, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2026/05/IMG_1159-354x199.jpg)
Kaj je vajino ozadje v lutkovnem gledališču in kako sta prišli v stik z Lutkami Suha? TIMNA KATZ: Prvič sem lutkala pri štirih letih prav tukaj na Suhi. Spomnim se, […]
![Želja po slovenski šoli na Dunaju, v kateri bi lahko šolarji in šolarke opravili celotno izobraževalno kariero v materinščini, je obstajala že v 90. letih, toda, kot je dejal veleposlanik […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2026/04/IMG_5193-354x199.jpg)
Želja po slovenski šoli na Dunaju, v kateri bi lahko šolarji in šolarke opravili celotno izobraževalno kariero v materinščini, je obstajala že v 90. letih, toda, kot je dejal veleposlanik […]
![Ste izučeni slikar na porcelanu, poleg samostojnega umetniškega dela pa ste 40 let delovali tudi v porcelanski manufakturi Augarten. Kako ste zašli v ta poklic in kaj vas je pritegnilo […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2026/04/DSC_0389-354x199.jpg)
Ste izučeni slikar na porcelanu, poleg samostojnega umetniškega dela pa ste 40 let delovali tudi v porcelanski manufakturi Augarten. Kako ste zašli v ta poklic in kaj vas je pritegnilo […]
![14. aprila 1942, v zgodnjih jutranjih urah se je začel prvi val pregona koroških Slovencev. 917 žensk, moških in otrok je bilo deportiranih v taborišča v Nemčiji. Najmlajši otrok je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/04/dsc-4294-354x199.jpg)
14. aprila 1942, v zgodnjih jutranjih urah se je začel prvi val pregona koroških Slovencev. 917 žensk, moških in otrok je bilo deportiranih v taborišča v Nemčiji. Najmlajši otrok je […]
![Od leta 1984 naprej je poučevala slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturne znanosti na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju. Sturm-Schnabl že dolga leta kot časovna priča obiskuje šole in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2026/02/IMG_1014-354x199.jpg)
Od leta 1984 naprej je poučevala slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturne znanosti na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju. Sturm-Schnabl že dolga leta kot časovna priča obiskuje šole in […]
![Na otvoritvi so se zbrali številni poslanci, predstavniki narodnih skupnosti in manjšinskih medijev, prav tako veleposlaniki Češke, Hrvaške in Slovenije. Susanna Enk, vodja Demokratikuma, je v svojem uvodnem govoru opozorila […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2026/01/IMG_8123-354x199.jpg)
Na otvoritvi so se zbrali številni poslanci, predstavniki narodnih skupnosti in manjšinskih medijev, prav tako veleposlaniki Češke, Hrvaške in Slovenije. Susanna Enk, vodja Demokratikuma, je v svojem uvodnem govoru opozorila […]
![Vouk je prejel nagrado za svoje dolgoletno prizadevanje za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter za svojo vlogo pri obdelavi policijske akcije, ki je bila 27. julija na Peršmanovi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/10/571197833-707438112379026-1818797960822586920-n.jpg)
Vouk je prejel nagrado za svoje dolgoletno prizadevanje za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter za svojo vlogo pri obdelavi policijske akcije, ki je bila 27. julija na Peršmanovi […]
![Zeleni so konec julija vložili poslansko vprašanje s 55 vprašanji na ministra za notranje zadeve Gerharda Karnerja. Ker so Zeleni ocenili, da je odgovor, ki ga je Karner objavil konec […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/10/parlament-354x199.jpg)
Zeleni so konec julija vložili poslansko vprašanje s 55 vprašanji na ministra za notranje zadeve Gerharda Karnerja. Ker so Zeleni ocenili, da je odgovor, ki ga je Karner objavil konec […]
![Pred dvema letoma so članice kuratorske ekipe organizirale konferenco Estetike odpora, partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. 2. oktobra bo v Koroškem muzeju odprtje […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/10/80a7dd55-bc39-42f5-a819-ee3905c95a04-354x199.jpg)
Pred dvema letoma so članice kuratorske ekipe organizirale konferenco Estetike odpora, partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. 2. oktobra bo v Koroškem muzeju odprtje […]
![Letos praznujemo 80. obletnico osvoboditve izpod nacionalsocializma ter 80. obletnico vrnitve preživelih. Kaj pomenita ti dve obletnici za ZSP? Mirjam Zwitter-Šlemic: To spominsko leto za ZSP zaznamujeta dve večji prireditvi. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/09/dsc07314-354x199.jpg)
Letos praznujemo 80. obletnico osvoboditve izpod nacionalsocializma ter 80. obletnico vrnitve preživelih. Kaj pomenita ti dve obletnici za ZSP? Mirjam Zwitter-Šlemic: To spominsko leto za ZSP zaznamujeta dve večji prireditvi. […]
![Zakaj ste se odločili za študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani? Julija Urban: Tedaj sem živela na Dunaju in zaključevala magistrski študij teatrologije, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/08/img-9072-354x199.jpg)
Zakaj ste se odločili za študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani? Julija Urban: Tedaj sem živela na Dunaju in zaključevala magistrski študij teatrologije, […]
![Vaš »Balkanski kvartet«, torej niz štirih knjig, raziskuje človeško izkušnjo skozi geografijo, zgodovino, ekologijo in psihologijo. Prvi dve knjigi, »To the Lake: A Balkan Journey of War and Peace« (K […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/07/img-9869-354x199.jpg)
Vaš »Balkanski kvartet«, torej niz štirih knjig, raziskuje človeško izkušnjo skozi geografijo, zgodovino, ekologijo in psihologijo. Prvi dve knjigi, »To the Lake: A Balkan Journey of War and Peace« (K […]
![Leta 2023 ste postali vodja ter znanstveni direktor Deželnega muzeja Koroške. Kaj je bila vaša vizija za kompleks Deželnega muzeja? Wolfgang Muchitsch: Eden mojih ciljev je bil, da se prenovljen […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/05/hr-prof--dr--wolfgang-muchitsch-©karnten-museum-354x199.jpg)
Leta 2023 ste postali vodja ter znanstveni direktor Deželnega muzeja Koroške. Kaj je bila vaša vizija za kompleks Deželnega muzeja? Wolfgang Muchitsch: Eden mojih ciljev je bil, da se prenovljen […]
![15. maja 2025 je Avstrija obhajala 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP). Politiki in političarke so se najprej srečali v parlamentu, potem pa v Belvederu, kjer so s šampanjcem […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/05/dsc5404-354x199.jpg)
15. maja 2025 je Avstrija obhajala 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP). Politiki in političarke so se najprej srečali v parlamentu, potem pa v Belvederu, kjer so s šampanjcem […]
![Kako je nastala ideja za razstavo »Proti toku. Pasolini – Berg – Hrdlicka«? Arthur Ottowitz: Naš muzej je prišel v stik s Pasolinijem prek Christopha Klimkeja, ki je bil libretist […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/04/bildschirmfoto-2025-04-23-um-10-20-45-354x199.jpg)
Kako je nastala ideja za razstavo »Proti toku. Pasolini – Berg – Hrdlicka«? Arthur Ottowitz: Naš muzej je prišel v stik s Pasolinijem prek Christopha Klimkeja, ki je bil libretist […]
![Kako je prišlo do ustanovitve društva Queerinthia? Med prvim covid lockdownom so se pojavile drag osebe – umetniške osebe, ki se pogosto poslužujejo oblek, vedenja in govora z žensko konotacijo […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/03/a03a64-c44d30b640b847c599eb30882fe5c215mv2-354x199.jpg)
Kako je prišlo do ustanovitve društva Queerinthia? Med prvim covid lockdownom so se pojavile drag osebe – umetniške osebe, ki se pogosto poslužujejo oblek, vedenja in govora z žensko konotacijo […]
![Vaša družina je svetovnega izvora. Dve pomembni stičišči za vas in vašo umetnost sta vaša stara očeta. Kakšna sta bila? Timna Brauer: En dedek je bil evropsko-judovskega oz. aškenaško-azijskega porekla, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/01/IMG_3731-354x199.jpg)
Vaša družina je svetovnega izvora. Dve pomembni stičišči za vas in vašo umetnost sta vaša stara očeta. Kakšna sta bila? Timna Brauer: En dedek je bil evropsko-judovskega oz. aškenaško-azijskega porekla, […]
![Kako je nastal program »erinnern.at« in kateri so bili največji izzivi na začetku? Patrick Siegele: Program »erinnern.at« je nastal pred 25 leti. Tedaj je ministrstvo za izobrazbo, znanost in raziskovanje […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/12/Patrick_Siegele_c_Benjamin_Jenak-354x199.jpg)
Kako je nastal program »erinnern.at« in kateri so bili največji izzivi na začetku? Patrick Siegele: Program »erinnern.at« je nastal pred 25 leti. Tedaj je ministrstvo za izobrazbo, znanost in raziskovanje […]
![Vaši romani se dogajajo v gradiščanskohrvaški vasi Stinatz/Stinjaki, kjer ste tudi preživeli velik del svojega otroštva pri babici. Zakaj ste se odločili za svojo domačo vas kot centralni kraj dogajanja? […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/dscf2250-354x199.jpg)
Vaši romani se dogajajo v gradiščanskohrvaški vasi Stinatz/Stinjaki, kjer ste tudi preživeli velik del svojega otroštva pri babici. Zakaj ste se odločili za svojo domačo vas kot centralni kraj dogajanja? […]
![Delate kot učiteljica v desetem dunajskem okraju. V vašem razredu imajo otroci najrazličnejše materinščine. Kako doživljate večjezičnost otrok? Ilkay Idiskut: Po mojem mnenju je dvojezičnost nekaj zelo pozitivnega. Pomembno je, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/IMG_0944-354x199.jpg)
Delate kot učiteljica v desetem dunajskem okraju. V vašem razredu imajo otroci najrazličnejše materinščine. Kako doživljate večjezičnost otrok? Ilkay Idiskut: Po mojem mnenju je dvojezičnost nekaj zelo pozitivnega. Pomembno je, […]
![Ziljska dirigentka, pevka in univerzitetna predavateljica Agnes Schnabl je 3. novembra osvojila 1. mesto na mednarodnem natečaju za dirigente in dirigentke »London International Choral Conducting Competition«. Nagrajenka je prejela 5000 […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/pgh63870-354x199.jpeg)
Ziljska dirigentka, pevka in univerzitetna predavateljica Agnes Schnabl je 3. novembra osvojila 1. mesto na mednarodnem natečaju za dirigente in dirigentke »London International Choral Conducting Competition«. Nagrajenka je prejela 5000 […]
![Tamina Katz skupaj s Christino Seewald ustvarja modo, ki na nov način razmišlja o tehniki pletenja. Oblačila modne znamke »Christina Seewald« so sodobna, dolgotrajna in provokativna. Modni oblikovalki bosta zdaj […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/tamina-marieluisebaumschlager-354x199.png)
Tamina Katz skupaj s Christino Seewald ustvarja modo, ki na nov način razmišlja o tehniki pletenja. Oblačila modne znamke »Christina Seewald« so sodobna, dolgotrajna in provokativna. Modni oblikovalki bosta zdaj […]
![Amaro foro (romanes za naše mesto) je mladinska organizacija Romov in Rominj ter oseb, ki niso del manjšine v Nemčiji. Prizadeva se za boj proti anticiganizmu in sistematično dokumentira primere […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/10/0-portrait-balog-amaro-foro-2022-1495x1536-1-354x199.webp)
Amaro foro (romanes za naše mesto) je mladinska organizacija Romov in Rominj ter oseb, ki niso del manjšine v Nemčiji. Prizadeva se za boj proti anticiganizmu in sistematično dokumentira primere […]
![Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je bilo ustanovljeno 8. decembra 1973 in je leta 1974 podpiralo ustanovitev prve lutkovne skupine na Koroškem – Lutke Mladje KDZ. LGM in koroškoslovensko lutkarstvo letos […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/10/portreti-lg-354x199.jpg)
Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je bilo ustanovljeno 8. decembra 1973 in je leta 1974 podpiralo ustanovitev prve lutkovne skupine na Koroškem – Lutke Mladje KDZ. LGM in koroškoslovensko lutkarstvo letos […]
![Glavni urednik gradiščansko hrvaškega časopisa Novi Glas Konstantin Vlasich in novinar televizijske postaje Deutsche Welle Lukas Lottersberger sta se odpravila na reportažno potovanje k manjšini lužiških Srbov v Nemčiji. Novinarja […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/07/ostersonntag-3-foto-konstantin-vlasich-354x199.jpg)
Glavni urednik gradiščansko hrvaškega časopisa Novi Glas Konstantin Vlasich in novinar televizijske postaje Deutsche Welle Lukas Lottersberger sta se odpravila na reportažno potovanje k manjšini lužiških Srbov v Nemčiji. Novinarja […]
![Že kot dijakinja je bila igralsko, plesno in pevsko aktivna v Deželnem gledališču v Linzu. Med leti 1991 in 1998 je moderirala kulturno oddajo »Kunst-Stücke« na ORF. Med leti 1999 […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/06/bildschirmfoto-2024-06-18-um-21-26-19-2-354x199.jpg)
Že kot dijakinja je bila igralsko, plesno in pevsko aktivna v Deželnem gledališču v Linzu. Med leti 1991 in 1998 je moderirala kulturno oddajo »Kunst-Stücke« na ORF. Med leti 1999 […]
![Družboslovka in ekonomistka Elisabeth Klatzer ter Nadja Danglmaier, ki dela na Inštitutu za izobraževalne znanosti in raziskovanje vzgoje na Univerzi v Celovcu, sta soustanoviteljici iniciative »Koroška/Kärnten gemeinsam erinnern/skupno ohranimo spomin« […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/06/frauenpower-3-354x199.jpg)
Družboslovka in ekonomistka Elisabeth Klatzer ter Nadja Danglmaier, ki dela na Inštitutu za izobraževalne znanosti in raziskovanje vzgoje na Univerzi v Celovcu, sta soustanoviteljici iniciative »Koroška/Kärnten gemeinsam erinnern/skupno ohranimo spomin« […]
![Marko Kölbl je vodja inštituta za etnomuzikologijo ter raziskavo ljudske glasbe na dunajski univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti (mdw). Gradiščanski Hrvat ima svoje korenine v Stinatzu/Stinjakih. Ste vodja inštituta […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/05/maxresdefault-354x199.jpeg)
Marko Kölbl je vodja inštituta za etnomuzikologijo ter raziskavo ljudske glasbe na dunajski univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti (mdw). Gradiščanski Hrvat ima svoje korenine v Stinatzu/Stinjakih. Ste vodja inštituta […]
![Mercedes Miriam Vargas Iribar se je rodila leta 1971 v Guantanamu na Kubi. S sestro dvojčico Miriam Mercedes se je izobrazila v plesu ter plesni pedagogiki. Po selitvi na Dunaj […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/04/image0-354x199.jpeg)
Mercedes Miriam Vargas Iribar se je rodila leta 1971 v Guantanamu na Kubi. S sestro dvojčico Miriam Mercedes se je izobrazila v plesu ter plesni pedagogiki. Po selitvi na Dunaj […]
![Container25 praznuje letos 15. obletnico. Društvo se je razvilo iz kulturne iniciative v Volšperku in je bilo ustanovljeno leta 2009. V Hattendorfu pri Volšperku prireja Container25 koncerte, branja, diskusijske večerje […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/03/6d2a9426-354x199.jpg)
Container25 praznuje letos 15. obletnico. Društvo se je razvilo iz kulturne iniciative v Volšperku in je bilo ustanovljeno leta 2009. V Hattendorfu pri Volšperku prireja Container25 koncerte, branja, diskusijske večerje […]
![Alina Zeichen je študirala športni, kulturni in prireditveni menedžment na FH Kufstein in uporabne kulturne vede na Univerzi v Celovcu. Je predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ na Koroškem (IG KiKK) […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/03/alina-zeichen-by-patrick-kwasi-354x199.jpg)
Alina Zeichen je študirala športni, kulturni in prireditveni menedžment na FH Kufstein in uporabne kulturne vede na Univerzi v Celovcu. Je predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ na Koroškem (IG KiKK) […]
![Traudi Katz-Lipusch je pedagoginja in zborovodkinja. Obiskovala je Slovensko gimnazijo in zatem pedagoško visoko šolo. Že v mladih letih je prišla v stik z glasbo. Obiskovala je konservatorij v Celovcu, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/02/image0-354x199.jpeg)
Traudi Katz-Lipusch je pedagoginja in zborovodkinja. Obiskovala je Slovensko gimnazijo in zatem pedagoško visoko šolo. Že v mladih letih je prišla v stik z glasbo. Obiskovala je konservatorij v Celovcu, […]
![Natalja Pinter, doma iz Šentjanža v Rožu, je zaključila Pedagoško fakulteto v Celovcu, zatem je sodelovala pri programu Erasmus na Portugalskem. Nato je študirala arabščino ter opravila univerzitetni tečaj »Nemščina […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/02/image0-3-354x199.jpg)
Natalja Pinter, doma iz Šentjanža v Rožu, je zaključila Pedagoško fakulteto v Celovcu, zatem je sodelovala pri programu Erasmus na Portugalskem. Nato je študirala arabščino ter opravila univerzitetni tečaj »Nemščina […]
![Primož Kokovica je doma iz Litije na Dolenjskem. Leta 2019 se je preselil v Podkraj pri Libučah, kjer živi s svojo družino. Študiral je solo petje in pel v zborih […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/02/dsc06099-354x199.jpg)
Primož Kokovica je doma iz Litije na Dolenjskem. Leta 2019 se je preselil v Podkraj pri Libučah, kjer živi s svojo družino. Študiral je solo petje in pel v zborih […]
![Avtor in novinar Dipo Faloyin se je rodil v Chicagu in odraščal v Lagosu v Nigeriji. Kot najstnik se je preselil v Anglijo, kjer živi še danes. Sedem let je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/01/photo-354x199.jpg)
Avtor in novinar Dipo Faloyin se je rodil v Chicagu in odraščal v Lagosu v Nigeriji. Kot najstnik se je preselil v Anglijo, kjer živi še danes. Sedem let je […]
![Jeniši so transnacionalna manjšina z lastnim jezikom, kulturo in zgodovino. Evropski svet Jenišev meni, da v Evropi živi okoli 500.000 pripadnikov in pripadnic jeniške skupnosti.Leta 2020 so ÖVP in Zeleni […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/01/image0-354x199.jpg)
Jeniši so transnacionalna manjšina z lastnim jezikom, kulturo in zgodovino. Evropski svet Jenišev meni, da v Evropi živi okoli 500.000 pripadnikov in pripadnic jeniške skupnosti.Leta 2020 so ÖVP in Zeleni […]
![Astrid Steharnig-Staudinger izvira iz gostilničarske družine v Žvabeku. Obiskovala je gostinsko šolo v Beljaku, nato je študirala internacionalno podjetništvo s poudarkom na centralni in jugovzhodni Evropi. Steharnig-Staudinger govori šest jezikov: […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/01/01-astrid-steharnig-staudinger-c-pamela-russmann-354x199.jpg)
Astrid Steharnig-Staudinger izvira iz gostilničarske družine v Žvabeku. Obiskovala je gostinsko šolo v Beljaku, nato je študirala internacionalno podjetništvo s poudarkom na centralni in jugovzhodni Evropi. Steharnig-Staudinger govori šest jezikov: […]
![Peter Sarközi, Josef Simon ter brata Karl in Erwin Horvath so hoteli v noči na 5. februar 1995 iz romskega naselja v Gornji Borti odstraniti tablo z napisom »Romi nazaj […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/01/foto-manuela-horvath-354x199.jpg)
Peter Sarközi, Josef Simon ter brata Karl in Erwin Horvath so hoteli v noči na 5. februar 1995 iz romskega naselja v Gornji Borti odstraniti tablo z napisom »Romi nazaj […]
![Mira in Sara Gregorič ali Duo Sonoma že od mladih let skupaj muzicirata. Pri štirih letih je Mira začela igrati violino, Sara pa kitaro. Mira in Sara komponirata lastne pesmi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/12/img-1537-354x199.jpg)
Mira in Sara Gregorič ali Duo Sonoma že od mladih let skupaj muzicirata. Pri štirih letih je Mira začela igrati violino, Sara pa kitaro. Mira in Sara komponirata lastne pesmi […]
![Nanti Čertov se je leta 1966 rodil v Celovcu. Doraščal je v Selah. Študiral je arhitekutro na tehnični univerzi v Gradcu, kjer je leta 1993 diplomiral z delom na temo […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/12/gesprach-15-354x199.jpg)
Nanti Čertov se je leta 1966 rodil v Celovcu. Doraščal je v Selah. Študiral je arhitekutro na tehnični univerzi v Gradcu, kjer je leta 1993 diplomiral z delom na temo […]
![Judovsko visokošolska zveza (JöH) je zastopstvo judovskih študentov in študentk v Avstriji. Organizacija se zavzema na visokošolski in politični ravni za mladino, intervenira pri primerih antisemitizma na univerzah ter se […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/10/alon-20240626-130451-354x199.jpg)
Judovsko visokošolska zveza (JöH) je zastopstvo judovskih študentov in študentk v Avstriji. Organizacija se zavzema na visokošolski in politični ravni za mladino, intervenira pri primerih antisemitizma na univerzah ter se […]
![Od 26. do 29. oktobra 2023 bo v Celovcu mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Estetike upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Konferenco, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/10/parttt-20240626-130521-354x199.jpg)
Od 26. do 29. oktobra 2023 bo v Celovcu mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Estetike upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Konferenco, […]
![Elisabeth Scharang je filmska režiserka in sceneristka za igrane filme in dokumentarce, dela pa tudi za radio. Scharang je naredila številne dokumentarce, med drugim » Die Tage der Kommune (Dnevi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/10/elisabeth-scharang-c-hanna-fasching-354x199.jpg)
Elisabeth Scharang je filmska režiserka in sceneristka za igrane filme in dokumentarce, dela pa tudi za radio. Scharang je naredila številne dokumentarce, med drugim » Die Tage der Kommune (Dnevi […]
![Mirjam Sticker je doma iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu, kjer je končala ljudsko in nato glavno šolo. Zatem je obiskovala šolo za elementarno pedagogiko in končala izobrazbo za otroško […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/08/bild-22-08-23-um-11-web-354x199.jpg)
Mirjam Sticker je doma iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu, kjer je končala ljudsko in nato glavno šolo. Zatem je obiskovala šolo za elementarno pedagogiko in končala izobrazbo za otroško […]
![Terezija Stoisits je od leta 2022 predsednica kuratorija Hrvaškega centra. Pogovor o načrtih aktualne vlade za narodne skupnosti, o situaciji gradiščanskih Hrvatov ter manjšinski politiki je vodila Ana Grilc. Zeleni so […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/07/2020-02-13-goldenes-ehrenzeichen-fuer-mag-terezija-stoisits-354x199.jpg)
Terezija Stoisits je od leta 2022 predsednica kuratorija Hrvaškega centra. Pogovor o načrtih aktualne vlade za narodne skupnosti, o situaciji gradiščanskih Hrvatov ter manjšinski politiki je vodila Ana Grilc. Zeleni so […]
![Elena Messner je kulturologinja, prevajalka, kuratorka, urednica in pisateljica. Študirala je primerjalno književnost in kulturne vede na Univerzi na Dunaju. Že med študijem je opravila razne raziskovalne projekte in študije […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/messner-foto-copyright-rauchenwald-1-e1686204013950-354x199.png)
Elena Messner je kulturologinja, prevajalka, kuratorka, urednica in pisateljica. Študirala je primerjalno književnost in kulturne vede na Univerzi na Dunaju. Že med študijem je opravila razne raziskovalne projekte in študije […]
![»Se priznavate k nemštvu?« To vprašanje je bilo slišati v nedeljo, 7. maja 2023, kar trikrat v Vestibülu Burgtheatra na premierni predstavi režiserke Mire Stadler. Vprašanje stavijo babici, njeni hčerki […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/05/karpatenflecken-c-marcella-ruiz-cruz-105a2447-354x199.jpg)
»Se priznavate k nemštvu?« To vprašanje je bilo slišati v nedeljo, 7. maja 2023, kar trikrat v Vestibülu Burgtheatra na premierni predstavi režiserke Mire Stadler. Vprašanje stavijo babici, njeni hčerki […]
![Kolektiv Pussy Riot obstaja od leta 2011 v Rusiji in je ruska feministična punk rock skupina, ki izvaja aktivistične performanse. 13. maja 2023 bo Pussy Riot skupaj s koroško-slovensko skupino […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/04/ke-pussy-riot-copyright-goethetheater-bremen-354x199.jpeg)
Kolektiv Pussy Riot obstaja od leta 2011 v Rusiji in je ruska feministična punk rock skupina, ki izvaja aktivistične performanse. 13. maja 2023 bo Pussy Riot skupaj s koroško-slovensko skupino […]
![Od 27. do 30. aprila kar mrgoli v sejemskih dvoranah Leipziga. Množice s polnimi nakupovalnimi vrečkami se prelivajo skozi ogromne dvorane, prisluhnejo doneči kritiki sodobne literature ali pa se fotografirajo […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/05/52861819848-223f5c0b9d-c-yannickkurzweiljpg-354x199.jpg)
Od 27. do 30. aprila kar mrgoli v sejemskih dvoranah Leipziga. Množice s polnimi nakupovalnimi vrečkami se prelivajo skozi ogromne dvorane, prisluhnejo doneči kritiki sodobne literature ali pa se fotografirajo […]
![Če kot pripadnik ali pripadnica manjšine za nekaj časa obiščete Južno Tirolsko, se vam bo to zdelo kot potovanje v utopični, paralelni svet. Na vsakem koraku naletiš na kakšen dvo- […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/04/image0-1-354x199.jpeg)
Če kot pripadnik ali pripadnica manjšine za nekaj časa obiščete Južno Tirolsko, se vam bo to zdelo kot potovanje v utopični, paralelni svet. Na vsakem koraku naletiš na kakšen dvo- […]
![Chantal Bamgbala je kulturna znanstvenica in ustvarjalka, dizajnerka, fotografinja in trenerka za antirasizem. Končala je študij kulturnih ved na celovški univerzi. Za ljudsko iniciativo Black voices je bila koordinatorka za […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/03/chantal-354x199.jpg)
Chantal Bamgbala je kulturna znanstvenica in ustvarjalka, dizajnerka, fotografinja in trenerka za antirasizem. Končala je študij kulturnih ved na celovški univerzi. Za ljudsko iniciativo Black voices je bila koordinatorka za […]
![Andreja Hribernik je od januarja 2023 nova direktorica Hiše umetnosti Gradec (Kunsthaus Graz). Študirala je politologijo in mednarodne odnose na ljubljanski univerzi ter leta 2016 promovirala na Inštitutu za humanistične […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/03/andreja-hribernik-kunsthaus-graz-j-j--kucek-354x199.jpg)
Andreja Hribernik je od januarja 2023 nova direktorica Hiše umetnosti Gradec (Kunsthaus Graz). Študirala je politologijo in mednarodne odnose na ljubljanski univerzi ter leta 2016 promovirala na Inštitutu za humanistične […]
![Markus Gönitzer je kulturni delavec, posrednik in aktivist za spominjanje. Študiral je pedagogiko v predmetih zgodovina in angleščina. Pogovor o pomenu partizanskega upora za Avstrijo in Koroško, pokolu pri Peršmanu […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/02/gonitzer-cradeschnig-354x199.jpeg)
Markus Gönitzer je kulturni delavec, posrednik in aktivist za spominjanje. Študiral je pedagogiko v predmetih zgodovina in angleščina. Pogovor o pomenu partizanskega upora za Avstrijo in Koroško, pokolu pri Peršmanu […]
![24. 1. 2023 bo Milka Kriegl prejela 44. Tischlerjevo nagrado za veliko skrb za slovensko ziljsko narečje (»pa damače«) in ziljsko nošo, za ohranjevanje domačih šeg in navad ter za […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2023/01/dsc-5147fd-354x199.jpg)
24. 1. 2023 bo Milka Kriegl prejela 44. Tischlerjevo nagrado za veliko skrb za slovensko ziljsko narečje (»pa damače«) in ziljsko nošo, za ohranjevanje domačih šeg in navad ter za […]
![Monika Salzer je sistemska psihoterapevtka, teologinja, duhovnica, duhovna skrbnica za bolnišnice in avtorica. Leta 2017 je ustanovila civilnodružbeno platformo »OMAS GEGEN RECHTS«. Ustanovili ste gibanje »OMAS GEGEN RECHTS«. Kako ste […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/12/dsc-9864-354x199.jpg)
Monika Salzer je sistemska psihoterapevtka, teologinja, duhovnica, duhovna skrbnica za bolnišnice in avtorica. Leta 2017 je ustanovila civilnodružbeno platformo »OMAS GEGEN RECHTS«. Ustanovili ste gibanje »OMAS GEGEN RECHTS«. Kako ste […]
![V petek, 16. decembra 2022, je KSŠŠD vabil na občni zbor ter na božičnico. Ob 18. uri so se zbrali stari in novi člani ter članice Kluba v dišeči atmosferi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/12/319734472-2055997078124036-2292430945360747451-n-354x199.jpg)
V petek, 16. decembra 2022, je KSŠŠD vabil na občni zbor ter na božičnico. Ob 18. uri so se zbrali stari in novi člani ter članice Kluba v dišeči atmosferi […]
![Nikolaj Efendi je glasbenik, komponist za gledališče ter avtor. Komponira za razna gledališča kot so Theater in der Josefstadt, Burgtheater ali Theater Bielefeld. Efendi je izdal dve drami (»Die Stadt, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/khp-nikolajefendi-1.jpg)
Nikolaj Efendi je glasbenik, komponist za gledališče ter avtor. Komponira za razna gledališča kot so Theater in der Josefstadt, Burgtheater ali Theater Bielefeld. Efendi je izdal dve drami (»Die Stadt, […]
![Režiserka Martina Gredler je študirala gledališke in glasbene vede na univerzi Dunaj ter režijo na univerzi Mozarteum. Kot asistentka režije je delala v Residenztheatru v Münchnu (med drugim pri Martinu […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/11/gredler-354x199.jpg)
Režiserka Martina Gredler je študirala gledališke in glasbene vede na univerzi Dunaj ter režijo na univerzi Mozarteum. Kot asistentka režije je delala v Residenztheatru v Münchnu (med drugim pri Martinu […]
![Umetnica Elsa Logar študira na Višjem grafičnem zveznem izobraževalnem in raziskovalnem inštitutu na Dunaju. Umetniško se med drugim giblje v medijih stripa, filma in gledališča. Sodelovala je na odru in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/09/elsa-portrait-354x199.jpg)
Umetnica Elsa Logar študira na Višjem grafičnem zveznem izobraževalnem in raziskovalnem inštitutu na Dunaju. Umetniško se med drugim giblje v medijih stripa, filma in gledališča. Sodelovala je na odru in […]
![Masomah Regl se je rodila v Kabulu v Afganistanu. Z osmimi leti je prišla v Avstrijo. V Gradcu je zaključila študij konferenčne tolmačice in danes govori sedem jezikov. Po študiju […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/08/masomah-kopie-354x199.jpg)
Masomah Regl se je rodila v Kabulu v Afganistanu. Z osmimi leti je prišla v Avstrijo. V Gradcu je zaključila študij konferenčne tolmačice in danes govori sedem jezikov. Po študiju […]
![Albert Hosp je glasbeni novinar in moderator na radijski postaji Ö1. Hosp je leta 1987 začel oblikovati tedensko radijsko oddajo s svetovno glasbo. Ta oddaja se je razvila v oddajo […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/07/csm-hosp-c-nancy-horowitz-701c47487a-354x199.jpg)
Albert Hosp je glasbeni novinar in moderator na radijski postaji Ö1. Hosp je leta 1987 začel oblikovati tedensko radijsko oddajo s svetovno glasbo. Ta oddaja se je razvila v oddajo […]
![Magda Kropiunig se je igralsko začela izobraževati v igralski šoli Herte Fauland v Celovcu, šolanje pa je nadaljevala na Akademiji za radio, film in televizijo v Ljubljani. Igrala je v […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/mk-neutral-15-c-evelyn-hronek-e1658401027246.jpeg)
Magda Kropiunig se je igralsko začela izobraževati v igralski šoli Herte Fauland v Celovcu, šolanje pa je nadaljevala na Akademiji za radio, film in televizijo v Ljubljani. Igrala je v […]
![Tema razstave Dimensional je delo koroškega arhitekta Güntherja Domeniga. Zastopnik avantgarde je združeval impulze iz brutalizma, strukturalizma, poststrukturalizma in dekonstruktivizma. Do danes je poznan po svojih organskih in ekspresionističnih zgradbah, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/07/dsc8880-354x199.jpg)
Tema razstave Dimensional je delo koroškega arhitekta Güntherja Domeniga. Zastopnik avantgarde je združeval impulze iz brutalizma, strukturalizma, poststrukturalizma in dekonstruktivizma. Do danes je poznan po svojih organskih in ekspresionističnih zgradbah, […]
![Pisatelj Peter Turrini je znan po svojih družbeno-kritičnih dramah, ki se lotevajo žuljev sedanjosti. Znan je postal v 1970-ih letih z dramama Rozznjogd in Sauschlachten ter s televizijsko serijo Alpensaga. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/07/img-9163dweb-354x199.jpg)
Pisatelj Peter Turrini je znan po svojih družbeno-kritičnih dramah, ki se lotevajo žuljev sedanjosti. Znan je postal v 1970-ih letih z dramama Rozznjogd in Sauschlachten ter s televizijsko serijo Alpensaga. […]
![Učitelj Hermann Rogger oživlja občino Sexten/Sesto. V šolskem združenju Pustertal, dolini Pustrice, je pristojen za organizacijo projektov, ki se osredotočajo na pospeševanje talentov. Kot del kuratorske ekipe Rudolf-Stolz-muzeja pripravlja razstave […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/06/hermann-rogger-354x199.jpg)
Učitelj Hermann Rogger oživlja občino Sexten/Sesto. V šolskem združenju Pustertal, dolini Pustrice, je pristojen za organizacijo projektov, ki se osredotočajo na pospeševanje talentov. Kot del kuratorske ekipe Rudolf-Stolz-muzeja pripravlja razstave […]
![Tudi letos organizira Koroška dijaška zveza (KDZ) niz prireditev Večina je manjšina. Delavnice, predavanja, diskusije, branja ter lutkovne igre bodo od 4. do 6. julija v prostorih Slovenske gimnazije. Večina […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/06/odbor-kdz-354x199.jpeg)
Tudi letos organizira Koroška dijaška zveza (KDZ) niz prireditev Večina je manjšina. Delavnice, predavanja, diskusije, branja ter lutkovne igre bodo od 4. do 6. julija v prostorih Slovenske gimnazije. Večina […]
![Volkshilfe Österreich, ustanovljena leta 1947, je družbeno-socialna organizacija v Avstriji ter internacionalno izvaja, podpira in ustanavlja profesionalne socialne in socialnomedicinske projekte ter ustanove. Volkshilfe sestavlja devet samostojnih organizacij iz avstrijskih […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/2021-erich-fenninger-51674899465-cropped-1.jpg)
Volkshilfe Österreich, ustanovljena leta 1947, je družbeno-socialna organizacija v Avstriji ter internacionalno izvaja, podpira in ustanavlja profesionalne socialne in socialnomedicinske projekte ter ustanove. Volkshilfe sestavlja devet samostojnih organizacij iz avstrijskih […]
![Imke Logar-Thiessen je kulturna delavka, umetnica in zdravilka. Giblje se na stičišču politike, družbe in umetnosti. Ukvarja se s plesnim in improvizacijskim gledališčem, gledališčem, koreografijo in režijo. Logar-Thiessen v svojih […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/06/img-202g20604-wa0005-354x199.jpg)
Imke Logar-Thiessen je kulturna delavka, umetnica in zdravilka. Giblje se na stičišču politike, družbe in umetnosti. Ukvarja se s plesnim in improvizacijskim gledališčem, gledališčem, koreografijo in režijo. Logar-Thiessen v svojih […]
![Pevka Ethel Merhaut povezuje glasbo 1920-ih in 1930-ih let s sodobnim duhom. V njenih pesmih zveni mešanica vpliva šansona, valčka, tanga in fokstrota. Poje v angleščini, nemščini in jidiščini. Merhaut […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/06/beige-copyright-@matojohannik-354x199.jpg)
Pevka Ethel Merhaut povezuje glasbo 1920-ih in 1930-ih let s sodobnim duhom. V njenih pesmih zveni mešanica vpliva šansona, valčka, tanga in fokstrota. Poje v angleščini, nemščini in jidiščini. Merhaut […]
![Pogovor o dvojezičnem pouku, aktualnih projektih in a-capella glasbi v Podjuni. Danilo Katz je učitelj in ravnatelj dvojezične ljudske šole v Šmihelu. Ob svojem pedagoškem delu izvaja številne projekte z […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/05/novice-at-njiva-zemljanov-smihel-27042022-401-354x199.jpg)
Pogovor o dvojezičnem pouku, aktualnih projektih in a-capella glasbi v Podjuni. Danilo Katz je učitelj in ravnatelj dvojezične ljudske šole v Šmihelu. Ob svojem pedagoškem delu izvaja številne projekte z […]
![Kurt Langbein je filmski režiser, filmski producent in znanstveni novinar. Je sin Hermanna Langbeina, člana odporniškega gibanja, zgodovinarja in soustanovitelja IAK (Internationales Auschwitz Komitee). Kurt Langbein je svojo pot kot […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/05/tn-portrait-kurt-langbein-2-354x199.jpg)
Kurt Langbein je filmski režiser, filmski producent in znanstveni novinar. Je sin Hermanna Langbeina, člana odporniškega gibanja, zgodovinarja in soustanovitelja IAK (Internationales Auschwitz Komitee). Kurt Langbein je svojo pot kot […]
![Emmeraude Banda je eden od treh govornikov in govornic ljudske iniciative Black Voices. Svoje aktivistično delo je začel pri AKS (Aktion kritischer SchülerInnen), kjer je organiziral in vodil delavnice na […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/dsc02546-1xx-1-5-354x199.jpeg)
Emmeraude Banda je eden od treh govornikov in govornic ljudske iniciative Black Voices. Svoje aktivistično delo je začel pri AKS (Aktion kritischer SchülerInnen), kjer je organiziral in vodil delavnice na […]
![Cornelia Primosch je novinarka. Obiskovala je šolo za turizem v Beljaku in kasneje študirala medijske in komunikacijske vede, zgodovino, romanistiko ter nemško filologijo na celovški in na dunajski univerzi. Od […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/05/signal-2021-09-03-11-49-54-279-354x199.jpg)
Cornelia Primosch je novinarka. Obiskovala je šolo za turizem v Beljaku in kasneje študirala medijske in komunikacijske vede, zgodovino, romanistiko ter nemško filologijo na celovški in na dunajski univerzi. Od […]
![15. aprila 1942 so deportirali družino Zwitter, po domače Abujeve. Nacisti so odpeljali mater Marijo in očeta Johanna (Janka), babico Marijo starejšo in otroka Francija in Stanka, ki sta bila […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/04/dsc09039-354x199.jpg)
15. aprila 1942 so deportirali družino Zwitter, po domače Abujeve. Nacisti so odpeljali mater Marijo in očeta Johanna (Janka), babico Marijo starejšo in otroka Francija in Stanka, ki sta bila […]
![24. aprila se je ponesrečil pevec Willi Resetarits, nekdanji član skupine Die Schmetterlinge, ki ga je avstrijska javnost poznala tudi pod imenom Ostbahn Kurti. Leta 1948 v Štinacu rojen gradiščanski […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2018/07/resetarits-09736-354x199.jpg)
24. aprila se je ponesrečil pevec Willi Resetarits, nekdanji član skupine Die Schmetterlinge, ki ga je avstrijska javnost poznala tudi pod imenom Ostbahn Kurti. Leta 1948 v Štinacu rojen gradiščanski […]
![Pogovor o 24. aprilu, internacionalni glasbi in številnih Asatrianovih projektih. Karen Asatrian se je rodil leta 1972 v Erevanu v Armeniji. Končal je študij violine, klavirja in kompozicije na deželnem […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/04/bildschirmfoto-2022-04-12-um-14-23-41-354x199.jpg)
Pogovor o 24. aprilu, internacionalni glasbi in številnih Asatrianovih projektih. Karen Asatrian se je rodil leta 1972 v Erevanu v Armeniji. Končal je študij violine, klavirja in kompozicije na deželnem […]
![Roxanna-Lorraine Witt je svetovalka za preprečevanje radikalizacije in za digitalno dekolonizacijo, aktivna tudi na področju boja proti rasizmu. V svojem znanstvenem delu raziskuje procese radikalizacije na spletu. Do leta 2020 […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/0000028954-e1649839513920-1.jpg)
Roxanna-Lorraine Witt je svetovalka za preprečevanje radikalizacije in za digitalno dekolonizacijo, aktivna tudi na področju boja proti rasizmu. V svojem znanstvenem delu raziskuje procese radikalizacije na spletu. Do leta 2020 […]
![Katharina Janoska je avtorica, literarna raziskovalka, založnica in moderatorka. Leta 2014 je ustanovila panonsko založbo »Bu&Bu«, pri kateri je izdala kuharsko knjigo. Leto navrh je objavila svojo znanstveno knjigo »Literatur […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/03/3f2ab99747fe5641bee7d039787bf992-354x199.jpeg)
Katharina Janoska je avtorica, literarna raziskovalka, založnica in moderatorka. Leta 2014 je ustanovila panonsko založbo »Bu&Bu«, pri kateri je izdala kuharsko knjigo. Leto navrh je objavila svojo znanstveno knjigo »Literatur […]
![Alev Korun je rojena v Ankari, obiskovala je avstrijski kolegij sv. Jurija v Istambulu in potem študirala politične vede in gender studies na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Korunova […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/03/img-7491-354x199.jpg)
Alev Korun je rojena v Ankari, obiskovala je avstrijski kolegij sv. Jurija v Istambulu in potem študirala politične vede in gender studies na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Korunova […]
![Tove Grolitsch od 1960–ih let naprej nudi beguncem in begunkam stanovanja v svoji hiši. Trenutno pri njej stanujejo ženske in otroci, ki so pribežali iz Ukrajine. Pogovor o uporu, humanitarni […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/03/img-20220313-wa0004-354x199.jpg)
Tove Grolitsch od 1960–ih let naprej nudi beguncem in begunkam stanovanja v svoji hiši. Trenutno pri njej stanujejo ženske in otroci, ki so pribežali iz Ukrajine. Pogovor o uporu, humanitarni […]
![Stefanie Sargnagel je avtorica in umetnica in je študirala na Akademiji za likovno umetnost. Svoja besedila in stripe objavlja med drugim v časopisih, kot so Standard, Falter ali Vice. Leta […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/03/sargnagel-354x199.jpg)
Stefanie Sargnagel je avtorica in umetnica in je študirala na Akademiji za likovno umetnost. Svoja besedila in stripe objavlja med drugim v časopisih, kot so Standard, Falter ali Vice. Leta […]
![Julia Ostroverkhova se je rodila v Donecku, Ukrajini. Študirala in delala je kot tolmačica. Sodelovala je z avstrijskim dirigentom, nato se je odločila za študij projektnega menedžmenta na glasbeni univerzi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/03/julija-354x199.jpg)
Julia Ostroverkhova se je rodila v Donecku, Ukrajini. Študirala in delala je kot tolmačica. Sodelovala je z avstrijskim dirigentom, nato se je odločila za študij projektnega menedžmenta na glasbeni univerzi […]
![Kot pisatelj je Veit Heinichen posebno znan po svojih kriminalnih romanih s protagonistom komisarjem Proteom Laurentijem. Prizorišče knjig je Trst ter mejno območje zgornjega Jadrana med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Kriminalni […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/02/heinichen2-354x199.jpg)
Kot pisatelj je Veit Heinichen posebno znan po svojih kriminalnih romanih s protagonistom komisarjem Proteom Laurentijem. Prizorišče knjig je Trst ter mejno območje zgornjega Jadrana med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Kriminalni […]
![Prim. mag. dr. Herwig Oberlerchner je primarij za psihatrijo in psihoterapijo celovškega kliničnega centra, psihiater, psihoanalitik, psiholog, lektor na celovški univerzi, avtor in kurator. Napisal je številne knjige, med drugim […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/02/oberlechner-1-20240626-142252-354x199.png)
Prim. mag. dr. Herwig Oberlerchner je primarij za psihatrijo in psihoterapijo celovškega kliničnega centra, psihiater, psihoanalitik, psiholog, lektor na celovški univerzi, avtor in kurator. Napisal je številne knjige, med drugim […]
![Smučanje v Zahomcu ima dolgo tradicijo. Že v 1920. letih so v vasi izdelovali smučke. Od 1950. let naprej so skoki na smučeh postali najvažnejši šport. S pomočjo mnogih prostovoljcev […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/02/sv-achomitz-jwm-2021-10-354x199.jpg)
Smučanje v Zahomcu ima dolgo tradicijo. Že v 1920. letih so v vasi izdelovali smučke. Od 1950. let naprej so skoki na smučeh postali najvažnejši šport. S pomočjo mnogih prostovoljcev […]
![Omar Khir Alanam je pisatelj in pesnik. Rodil se je v predmestju Damaska, kjer je tudi doraščal. Študiral je podjetništvo, toda zaradi vojne je moral zapustiti deželo. Zbežal je v […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/01/29244572-1591790664231461-54415870442015-354x199.jpg)
Omar Khir Alanam je pisatelj in pesnik. Rodil se je v predmestju Damaska, kjer je tudi doraščal. Študiral je podjetništvo, toda zaradi vojne je moral zapustiti deželo. Zbežal je v […]
![Tenzyn Zöchbauer je sekretarka društva »Tibet Initiative Deutschland« (TID), ki je bilo ustanovljeno leta 1989 v Bonnu. Zöchbauer, rojena v Švici, je že kot mladinka soustanovila mladinsko društvo »Jugend Tibet« […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/01/design-ohne-titel4-354x199.jpg)
Tenzyn Zöchbauer je sekretarka društva »Tibet Initiative Deutschland« (TID), ki je bilo ustanovljeno leta 1989 v Bonnu. Zöchbauer, rojena v Švici, je že kot mladinka soustanovila mladinsko društvo »Jugend Tibet« […]
![Benjamin »Bini« Guttmann je član izvršnega odbora WJC (World Jewish Congress). Dve leti je predsedoval študentski organizaciji JÖH (Jüdische österreichische Hochschüler:innen). Kasneje je postal predsednik EUJS (European Union of Jewish […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2022/01/bini-guttmann-by-daniel-shaked-2019-9562-354x199.jpg)
Benjamin »Bini« Guttmann je član izvršnega odbora WJC (World Jewish Congress). Dve leti je predsedoval študentski organizaciji JÖH (Jüdische österreichische Hochschüler:innen). Kasneje je postal predsednik EUJS (European Union of Jewish […]
![Marijana Grandits je aktivistka za človekove pravice, bivša političarka in akademska svetovalka na univerzi. Leta 2015 je dobila priznanje za zasluge za človekove pravice, poimenovano po Brunu Kreiskem. Študirala je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/12/grandits-354x199.jpg)
Marijana Grandits je aktivistka za človekove pravice, bivša političarka in akademska svetovalka na univerzi. Leta 2015 je dobila priznanje za zasluge za človekove pravice, poimenovano po Brunu Kreiskem. Študirala je […]
![Ute Liepold je režiserka, dramatičarka in vodja gledališča »Wolkenflug«. Študirala je germanistiko in filozofijo. Njeni delovni težišči sta feminizem in gender-teorija. Kot režiserka je Liepold že inscenirala v mestnem gledališču […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/12/ute-liepold-1030x771-1-354x199.jpeg)
Ute Liepold je režiserka, dramatičarka in vodja gledališča »Wolkenflug«. Študirala je germanistiko in filozofijo. Njeni delovni težišči sta feminizem in gender-teorija. Kot režiserka je Liepold že inscenirala v mestnem gledališču […]
![Daniel Langbein je igralec v gledališču, na televiziji in v filmih. V raznih vlogah je nastopal že v televizijski oddaji »SOKO Donau«. Sodeloval je v filmih »Ma folie« Andrine Mračnikar […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/12/daniel-langbein-foto-tobias-ritz-354x199.jpeg)
Daniel Langbein je igralec v gledališču, na televiziji in v filmih. V raznih vlogah je nastopal že v televizijski oddaji »SOKO Donau«. Sodeloval je v filmih »Ma folie« Andrine Mračnikar […]
![Irmgard Griss je političarka, sodnica in odvetnica. Bila je predsednica avstrijskega vrhovnega sodišča. Delala je kot profesorica za civilno in trgovinsko pravo na graški univerzi. Poučevala je tudi na gospodarskih […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/12/irmgard-griss---pressekonferenz-am-25--aug--2020-foto-bwag-354x199.jpeg)
Irmgard Griss je političarka, sodnica in odvetnica. Bila je predsednica avstrijskega vrhovnega sodišča. Delala je kot profesorica za civilno in trgovinsko pravo na graški univerzi. Poučevala je tudi na gospodarskih […]
![Duhovnik Wolfgang Pucher je v medijih pogosto imenovan kot »graški župnik revežev«. Pucher je znan po svojem socialnem angažmaju za osebe, ki jih tare revščina, brezdomstvo ali odvisnost. Ustanovil je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/11/wolfgang-pucher-01-354x199.jpg)
Duhovnik Wolfgang Pucher je v medijih pogosto imenovan kot »graški župnik revežev«. Pucher je znan po svojem socialnem angažmaju za osebe, ki jih tare revščina, brezdomstvo ali odvisnost. Ustanovil je […]
![Martin Domenig-Čertov je predsednik in soustanovitelj društva »Tri rožice na Zilji«, ki deluje na Brdu. Domenig-Čertov dela na področju interimistične koordinacije izobraževalnega centra kliničnega centra Celovec. Študiral je politične vede na […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/11/martin-1-354x199.jpg)
Martin Domenig-Čertov je predsednik in soustanovitelj društva »Tri rožice na Zilji«, ki deluje na Brdu. Domenig-Čertov dela na področju interimistične koordinacije izobraževalnega centra kliničnega centra Celovec. Študiral je politične vede na […]
![Letos praznujeta društvo »Initiative Minderheiten« (IM) ter manjšinski časopis »Stimme« svojo 30-letnico. Društvo IM so leta 1991 ustanovili manjšinski aktivisti z namenom boljšega sodelovanja različnih manjšin. Cornelia Kogoj, doma iz […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/11/cornelia-kogoj-e1637575921208-1-354x199.jpeg)
Letos praznujeta društvo »Initiative Minderheiten« (IM) ter manjšinski časopis »Stimme« svojo 30-letnico. Društvo IM so leta 1991 ustanovili manjšinski aktivisti z namenom boljšega sodelovanja različnih manjšin. Cornelia Kogoj, doma iz […]
![26. podnebna konferenca Združenih narodov (COP 26) poteka v Glasgowu na Škotskem med 31. oktobrom in 11. novembrom. Konferenco prireja Velika Britanija v sodelovanju z Italijo. Letošnja podnebna konferenca je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/11/livija-marko-wieser-354x199.jpg)
26. podnebna konferenca Združenih narodov (COP 26) poteka v Glasgowu na Škotskem med 31. oktobrom in 11. novembrom. Konferenco prireja Velika Britanija v sodelovanju z Italijo. Letošnja podnebna konferenca je […]
![Albert Lichtblau je zgodovinar, avtor, kurator in filmski režiser. Dela kot profesor za sodobno zgodovino, je vodja zgodovinskega oddelka in namestnik vodje centra za judovsko kulturno zgodovino solnograške univerze. Za […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/11/img-5437-354x199.jpg)
Albert Lichtblau je zgodovinar, avtor, kurator in filmski režiser. Dela kot profesor za sodobno zgodovino, je vodja zgodovinskega oddelka in namestnik vodje centra za judovsko kulturno zgodovino solnograške univerze. Za […]
![Glasbenika Gabrija Moschitza na Zilji vsakdo pozna, saj je že pravcata legenda iz Kanalske doline. Videti in slišati ga je na vsakem žegnu na Zilji in v Kanalski dolini, kamor […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/gabri-moschitz-01-1.jpg)
Glasbenika Gabrija Moschitza na Zilji vsakdo pozna, saj je že pravcata legenda iz Kanalske doline. Videti in slišati ga je na vsakem žegnu na Zilji in v Kanalski dolini, kamor […]
![Rotraud Perner je psihoanalitičarka, psihoterapevtka, evangeličanska teologinja, juristka in avtorica. Poučevala je med drugim na univerzi Krems ter na dunajski glavni univerzi. V Matznu v Nižji Avstriji je ustanovila inštitut […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/10/rob-4478-354x199.jpg)
Rotraud Perner je psihoanalitičarka, psihoterapevtka, evangeličanska teologinja, juristka in avtorica. Poučevala je med drugim na univerzi Krems ter na dunajski glavni univerzi. V Matznu v Nižji Avstriji je ustanovila inštitut […]
![Katja Gasser je novinarka in literarna kritičarka. Od leta 2008 vodi literarni resor v ORF-u. Prej je delala pri radijskem oddajniku Ö1, kjer je oblikovala številne prispevke. Prispevek »Svete table. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/car-2635-1.jpg)
Katja Gasser je novinarka in literarna kritičarka. Od leta 2008 vodi literarni resor v ORF-u. Prej je delala pri radijskem oddajniku Ö1, kjer je oblikovala številne prispevke. Prispevek »Svete table. […]
![Koroška dijaška zveza (KDZ) je imela svoj občni zbor takoj ob začetku šolskega leta. Noa Sabotnik je bil že drugič izvoljen za predsednika KDZ. Dijak Slovenske gimnazije je zadnje leto […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/09/dsc09177-354x199.jpg)
Koroška dijaška zveza (KDZ) je imela svoj občni zbor takoj ob začetku šolskega leta. Noa Sabotnik je bil že drugič izvoljen za predsednika KDZ. Dijak Slovenske gimnazije je zadnje leto […]
![Rožanka Ajda Sticker je glasbenica, novinarka in moderatorka. Že s štirinajstimi leti je moderirala skupaj s Simonom Ošlakom dvourno tedensko radijsko oddajo za mladino. Danes dela pri interkulturnem magazinu »Heimat […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/09/dsc5547-354x199.jpg)
Rožanka Ajda Sticker je glasbenica, novinarka in moderatorka. Že s štirinajstimi leti je moderirala skupaj s Simonom Ošlakom dvourno tedensko radijsko oddajo za mladino. Danes dela pri interkulturnem magazinu »Heimat […]
![Rezi Kolter je umetnica, avtorica in vzgojiteljica v vrtcu v Bilčovsu. Od leta 1990 se ukvarja z oblikovanjem gline. V centru njenega umetniškega interesa stoji trenuntno človek. Kolter se v […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/dsc-4468.jpg)
Rezi Kolter je umetnica, avtorica in vzgojiteljica v vrtcu v Bilčovsu. Od leta 1990 se ukvarja z oblikovanjem gline. V centru njenega umetniškega interesa stoji trenuntno človek. Kolter se v […]
![Ziljan Bernhard Gitschtaler je predsednik društva »Erinnern Gailtal«, turistični vodnik, kurator, izučen socialni delavec in avtor. Študiral je politologijo in mednarodni razvoj na dunajski univerzi ter klinično socialno delo na […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/09/bernhard-gitschtaler-354x199.jpeg)
Ziljan Bernhard Gitschtaler je predsednik društva »Erinnern Gailtal«, turistični vodnik, kurator, izučen socialni delavec in avtor. Študiral je politologijo in mednarodni razvoj na dunajski univerzi ter klinično socialno delo na […]
![V avgustu je umrla Adele Polluk. Na sprehodu ob nabiranju gob in zelišč je padla po skalni steni in podlegla poškodbam. V spomin Adele Polluk pripoveduje njena dolgoletna prijateljica Katja […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/08/image3-354x199.jpg)
V avgustu je umrla Adele Polluk. Na sprehodu ob nabiranju gob in zelišč je padla po skalni steni in podlegla poškodbam. V spomin Adele Polluk pripoveduje njena dolgoletna prijateljica Katja […]
![Agnes Schnabl je dirigentka, pevka in pedagoginja za zborovsko dirigiranje. Prihaja iz zelo muzikalične ziljske družine – ded Franz Kuglitsch je bil znan po »divjem petju«, mama Petra Schnabl-Kuglitsch pa […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/bild-2020-schnabl-agnes-1.jpg)
Agnes Schnabl je dirigentka, pevka in pedagoginja za zborovsko dirigiranje. Prihaja iz zelo muzikalične ziljske družine – ded Franz Kuglitsch je bil znan po »divjem petju«, mama Petra Schnabl-Kuglitsch pa […]
![»Museum am Bach« (Muzej ob potoku/MaB) je na Rudi, v prostorih bivše pekarne »Mühle« (mlin). MaB je bil ustanovljen leta 2014 in odtlej tam vsako leto prirejajo – poleg občasnih […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/08/samiii-foto-evelyn-hronek-354x199.jpg)
»Museum am Bach« (Muzej ob potoku/MaB) je na Rudi, v prostorih bivše pekarne »Mühle« (mlin). MaB je bil ustanovljen leta 2014 in odtlej tam vsako leto prirejajo – poleg občasnih […]
![Od leta 2010 prirejajo v Šmihelu glasbeni festival »Dvorana Rocks«, pogovorno »Dvorana«, vsako leto pa ga obišče več sto oseb iz vse Avstrije, pa tudi iz Slovenije. Doslej so nastopile […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/07/rocks0-354x199.jpg)
Od leta 2010 prirejajo v Šmihelu glasbeni festival »Dvorana Rocks«, pogovorno »Dvorana«, vsako leto pa ga obišče več sto oseb iz vse Avstrije, pa tudi iz Slovenije. Doslej so nastopile […]
![Koroško-slovenski avtor, novinar, prevajalec in avtor Stefan Feinig je letošnji nagrajenec sedme nagrade za literaturo mesta Hohenems. Nagrada je namenjena avtorjem in avtoricam, ki jim nemščina ni materni jezik, vendar […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/07/grubeln-im-zug-2019-copyright-jennifer-freund-354x199.jpg)
Koroško-slovenski avtor, novinar, prevajalec in avtor Stefan Feinig je letošnji nagrajenec sedme nagrade za literaturo mesta Hohenems. Nagrada je namenjena avtorjem in avtoricam, ki jim nemščina ni materni jezik, vendar […]
![Glasbenik in komponist Emil Krištof je od leta 1987 naprej sovodja kulturnega centra celovške univerze »UNIKUM«. Krištof je študiral pedagogiko s predmeti angleščina in geografija, poleg tega še jazz in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/07/kristof-villaff-26-5-20©bernhoferweb-354x199.jpg)
Glasbenik in komponist Emil Krištof je od leta 1987 naprej sovodja kulturnega centra celovške univerze »UNIKUM«. Krištof je študiral pedagogiko s predmeti angleščina in geografija, poleg tega še jazz in […]
![Lara Vouk je igralka, asistentka režije ter filmska in gledališka režiserka. Na modni in umetnostni šoli na Herbststraßena Dunaju je študirala modno oblikovanje. Potem je študirala na Akademij za gledališče, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/06/lara2-354x199.jpg)
Lara Vouk je igralka, asistentka režije ter filmska in gledališka režiserka. Na modni in umetnostni šoli na Herbststraßena Dunaju je študirala modno oblikovanje. Potem je študirala na Akademij za gledališče, […]
![Kmet Christian Bachler vodi najviše ležečo (1450 m), skozi celo leto upravljano kmetijo na Štajerskem. Bachler je postal znan kot »Wutbauer« (jezni kmet), ki se je leta 2019 v viralnem […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/05/bachler-2-354x199.jpeg)
Kmet Christian Bachler vodi najviše ležečo (1450 m), skozi celo leto upravljano kmetijo na Štajerskem. Bachler je postal znan kot »Wutbauer« (jezni kmet), ki se je leta 2019 v viralnem […]
![Gradiščansko hrvaška glasbena skupina Coffeshock Company je lani imela svojo desetletnico. Band igra glasbo »SuperSkunkRockReggae«, piše pesmi v nemščini, hrvaščini in italijanščini in pogosto uporablja apolitične dogodke za satirične pesmi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/pressefoto2-mia-credits-foto-sto-artwork-paul-grill.jpg)
Gradiščansko hrvaška glasbena skupina Coffeshock Company je lani imela svojo desetletnico. Band igra glasbo »SuperSkunkRockReggae«, piše pesmi v nemščini, hrvaščini in italijanščini in pogosto uporablja apolitične dogodke za satirične pesmi […]
![Samuel Mago je avtor, umetnik in aktivist za manjšinske pravice, je član romske narodne skupnosti ter ima judovske korenine. Rodil se je v Budimpešti in ko je bil star štiri […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/04/angelobung-01-354x199.jpg)
Samuel Mago je avtor, umetnik in aktivist za manjšinske pravice, je član romske narodne skupnosti ter ima judovske korenine. Rodil se je v Budimpešti in ko je bil star štiri […]
![»Hotela sem napisati del zgodovine Gradiščanske, ker je tega v leposlovju bolj malo. Zgodovine Gradiščanske pa ne moreš pisati brez gradiščanskih Hrvatov.« Theodora Bauer je pisateljica in moderatorka, piše pa […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/teodora-bauer-1.jpg)
»Hotela sem napisati del zgodovine Gradiščanske, ker je tega v leposlovju bolj malo. Zgodovine Gradiščanske pa ne moreš pisati brez gradiščanskih Hrvatov.« Theodora Bauer je pisateljica in moderatorka, piše pa […]
![»Mislim, da sta kultura in umetnost posebno v negotovih časih zelo pomembni. Izražanje v teh panogah je posebna značilnost človeštva. To je zmaga evolucije.«Tanja Prušnik je umetnica in arhitektka. Kot […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/02/prusnik1-354x199.jpg)
»Mislim, da sta kultura in umetnost posebno v negotovih časih zelo pomembni. Izražanje v teh panogah je posebna značilnost človeštva. To je zmaga evolucije.«Tanja Prušnik je umetnica in arhitektka. Kot […]
![»Če bi se le lahko združili. – Morda bi potem lahko kaj storili. – Lahko bi butnili – kot vihar – in pometli te pizde – kot nič. – Toda […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/02/fabric-fabrik-chair-copyright-stefan-grauf-sixt-354x199.jpg)
»Če bi se le lahko združili. – Morda bi potem lahko kaj storili. – Lahko bi butnili – kot vihar – in pometli te pizde – kot nič. – Toda […]
![»Vsak jezik je celotna kulturna tvorba in vsak jezik je važen. Jeziki in narečja so zelo važni za identiteto. Sama sem se odločila raziskovati na področju dialektologije, ker sem bila […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/02/whatsapp-image-2021-01-25-at-15-13-53-1-354x199.jpg)
»Vsak jezik je celotna kulturna tvorba in vsak jezik je važen. Jeziki in narečja so zelo važni za identiteto. Sama sem se odločila raziskovati na področju dialektologije, ker sem bila […]
![Hartmannove sestre oz. Hartmann´ce so doma na različnih poklicnih področjih in krajih. Glasbenica in igralka Katarina je v času pandemije ustanovila novo glasbeno ekipo »JASA«. Natalija je 2017 ustanovila gledališko […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/01/hartmance-354x199.jpg)
Hartmannove sestre oz. Hartmann´ce so doma na različnih poklicnih področjih in krajih. Glasbenica in igralka Katarina je v času pandemije ustanovila novo glasbeno ekipo »JASA«. Natalija je 2017 ustanovila gledališko […]
![Katharina Reich je umetnica, arhitektka, izdelovalka nakita, urbanistka in deluje tudi na področjih umetniškega posredovanja ter izobrazbe. V svojem umetniškem delu se ukvarja z družbenokritičnimi temami, kot so npr. socialne […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/01/44131509-10155712238931889-4061903180605161472-o-354x199.jpg)
Katharina Reich je umetnica, arhitektka, izdelovalka nakita, urbanistka in deluje tudi na področjih umetniškega posredovanja ter izobrazbe. V svojem umetniškem delu se ukvarja z družbenokritičnimi temami, kot so npr. socialne […]
![Mediji imajo močan vpliv na naše razumevanje in zaznavanje sveta. Uredniki in urednice, novinarji in novinarke so tisti, ki odločajo, o čem se poroča, kako se poroča in kdo poroča. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2021/01/d8c15eba4066b83894c65ec6ee5cc8ea244f1dde-354x199.jpg)
Mediji imajo močan vpliv na naše razumevanje in zaznavanje sveta. Uredniki in urednice, novinarji in novinarke so tisti, ki odločajo, o čem se poroča, kako se poroča in kdo poroča. […]
![»Potem ko so vsako zadnjo izgubljeno misel poslali nazaj tja, od koder je prišla. / K stari babi, imenovani pozaba. / Poslano v čase, tako neučinkovite, da so lumpi, ki […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2020/12/6-7-1-354x199.jpg)
»Potem ko so vsako zadnjo izgubljeno misel poslali nazaj tja, od koder je prišla. / K stari babi, imenovani pozaba. / Poslano v čase, tako neučinkovite, da so lumpi, ki […]
![Pretežni del azijske države Nepal leži v Himalaji. Deli severnega Nepala so se prepletali s tibetsko kulturo, kajti v Nepal se je pred 300 do 400 leti naselila etnična skupina […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/schoitsch-4.jpg)
Pretežni del azijske države Nepal leži v Himalaji. Deli severnega Nepala so se prepletali s tibetsko kulturo, kajti v Nepal se je pred 300 do 400 leti naselila etnična skupina […]
![»Ani holech livkot lecha, / tihyeh chazak lema’ala / Ga’aguai/ k’mo d’latot sheniftachot /balaila.« (Sem na poti, da te objokujem,/ bodi močen zgoraj v soju zvezd/ moja praznina/ je kot […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/img-20201109-wa0003-5.jpg)
»Ani holech livkot lecha, / tihyeh chazak lema’ala / Ga’aguai/ k’mo d’latot sheniftachot /balaila.« (Sem na poti, da te objokujem,/ bodi močen zgoraj v soju zvezd/ moja praznina/ je kot […]
![Pogovor o novem dokumentarcu, filmskem delu ter položaju slovenske manjšine. Pred stotimi leti je bila slovenščina večinski jezik. Na cesti so se ljudje torej pozdravljali v slovenščini, na pošti se […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/am-film-0725-04--3.jpg)
Pogovor o novem dokumentarcu, filmskem delu ter položaju slovenske manjšine. Pred stotimi leti je bila slovenščina večinski jezik. Na cesti so se ljudje torej pozdravljali v slovenščini, na pošti se […]
![Vida Bakondy o razstavi »Po begu« o begu ljudi v 1990ih letih po razpadu Jugoslavije Razstava »Nach der Flucht« (Po begu) se ukvarja z begom ljudi v 1990ih letih po […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/img-2665-1024x768-1.jpg)
Vida Bakondy o razstavi »Po begu« o begu ljudi v 1990ih letih po razpadu Jugoslavije Razstava »Nach der Flucht« (Po begu) se ukvarja z begom ljudi v 1990ih letih po […]
![Na začetku je bil sprejem. Potem je prišla slika. Nato je dvakrat izpadel tok. Libanon in Avstrijo v času antropocena loči le tanka šipa in vitek časovni zamik. – Avstrijsko-ameriški […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/reba-place2-kopie.jpg)
Na začetku je bil sprejem. Potem je prišla slika. Nato je dvakrat izpadel tok. Libanon in Avstrijo v času antropocena loči le tanka šipa in vitek časovni zamik. – Avstrijsko-ameriški […]
![Življenje za šipo – to ni več le realnost eksotičnih rib v akvarijih s peščenimi tli. V času pandemije lahko vstopimo v socialni svet le preko računalnika. Po ure bolščimo […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/imgp7176-1.jpg)
Življenje za šipo – to ni več le realnost eksotičnih rib v akvarijih s peščenimi tli. V času pandemije lahko vstopimo v socialni svet le preko računalnika. Po ure bolščimo […]
![Dunaj Tudi letos se je na Dunaju spet odvijala mednarodna konferenca županov (NOW). Na sedmem srečanju NOW so se sestali župani in županje, mladina ter eksperti in ekspertinje iz 30 […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2020/03/now-conference-credit-actnow-jacqueline-godany-01-354x199.jpg)
Dunaj Tudi letos se je na Dunaju spet odvijala mednarodna konferenca županov (NOW). Na sedmem srečanju NOW so se sestali župani in županje, mladina ter eksperti in ekspertinje iz 30 […]
![Zgodbe iz življenja psihoanalitičarke Erike Freeman bi lahko polnile na ducate knjig (ali pa dolžino igranega filma, ali pa nekaj ur na nekem usnjenem kavču). Freeman se je leta 1927 […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2020/02/2-354x199.jpg)
Zgodbe iz življenja psihoanalitičarke Erike Freeman bi lahko polnile na ducate knjig (ali pa dolžino igranega filma, ali pa nekaj ur na nekem usnjenem kavču). Freeman se je leta 1927 […]
![Zgodbe iz življenja psihoanalitičarke Erike Freeman bi lahko polnile na ducate knjig (ali pa dolžino igranega filma, ali pa nekaj ur na nekem usnjenem kavču). Freeman se je leta 1927 […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2020/02/2-6-354x199.jpg)
Zgodbe iz življenja psihoanalitičarke Erike Freeman bi lahko polnile na ducate knjig (ali pa dolžino igranega filma, ali pa nekaj ur na nekem usnjenem kavču). Freeman se je leta 1927 […]
![Vsak teden hitijo čez naše ekrane na lovu za naslednjim znakom, ali zasledujoč naslednjega tata oz. naslednjo tatico. Imajo ostra očesa in prodorno pamet. So vitezi 21. stoletja: detektivi in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2020/01/hafner-1-354x199.jpeg)
Vsak teden hitijo čez naše ekrane na lovu za naslednjim znakom, ali zasledujoč naslednjega tata oz. naslednjo tatico. Imajo ostra očesa in prodorno pamet. So vitezi 21. stoletja: detektivi in […]
![Dunaj Na Dunaju v Akademie-theatru se ob zasneženih večerih lahko prisostvuje zadnjim uram obsojenega. Drama »Der Henker« (Rabelj) Marie Lazar iz leta 1921 govori o morilcu, ki si želi pred […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/der-henker-c-horn-1578-1.jpg)
Dunaj Na Dunaju v Akademie-theatru se ob zasneženih večerih lahko prisostvuje zadnjim uram obsojenega. Drama »Der Henker« (Rabelj) Marie Lazar iz leta 1921 govori o morilcu, ki si želi pred […]
![Gradec Na Solnograškem v pisarni, za mogočno pisalno mizo iz temnega lesa, ob oknu pogledom na avstrijske Alpe, lesketajoče se od belega snega, sedi »nekam … znan« mož. Imigracijski oficir […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/12/hills-copy-354x199.jpg)
Gradec Na Solnograškem v pisarni, za mogočno pisalno mizo iz temnega lesa, ob oknu pogledom na avstrijske Alpe, lesketajoče se od belega snega, sedi »nekam … znan« mož. Imigracijski oficir […]
![2019 praznujemo 30. obletnico konvencije Združenih narodov (ZN) o otrokovih pravicah. V konvenciji, ki so jo sprejele vse članice ZN razen ZDA, so zapisane med drugim pravice otrok do zaščite […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/12/franc-1-1-354x199.jpg)
2019 praznujemo 30. obletnico konvencije Združenih narodov (ZN) o otrokovih pravicah. V konvenciji, ki so jo sprejele vse članice ZN razen ZDA, so zapisane med drugim pravice otrok do zaščite […]
![»[…] Napačen jezik sem govoril. Nate nikoli nisem nazdravil, ker se zate sramujem. […] Hey, Domovina. Zakaj zapiraš vse poti?« Domovina, upor, odgovornost – to so teme novega albuma »Vulgo« […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/10/niko-april19-7-354x199.jpg)
»[…] Napačen jezik sem govoril. Nate nikoli nisem nazdravil, ker se zate sramujem. […] Hey, Domovina. Zakaj zapiraš vse poti?« Domovina, upor, odgovornost – to so teme novega albuma »Vulgo« […]
![»[…] Napačen jezik sem govoril. Nate nikoli nisem nazdravil, ker se zate sramujem. […] Hey, Domovina. Zakaj zapiraš vse poti?« Domovina, upor, odgovornost – to so teme novega albuma »Vulgo« […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/10/niko_april19-7-354x199.jpg)
»[…] Napačen jezik sem govoril. Nate nikoli nisem nazdravil, ker se zate sramujem. […] Hey, Domovina. Zakaj zapiraš vse poti?« Domovina, upor, odgovornost – to so teme novega albuma »Vulgo« […]
![»Narava demokracije se kaže v tem, kako se ravna z manjšinami.« Karin Kraml je svetovljanka v pravem pomenu besede. Živela je med drugim v Bruslju, Avstriji in Angliji. Sama se […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/10/karin2-20240626-145303-354x199.jpg)
»Narava demokracije se kaže v tem, kako se ravna z manjšinami.« Karin Kraml je svetovljanka v pravem pomenu besede. Živela je med drugim v Bruslju, Avstriji in Angliji. Sama se […]
![Tisti, ki si v vsakdanjem pogovoru prihrani dodatek »Klagenfurt«, če govori o Celovcu ali (izven družine) »Koroška«, če govori o »Kärnten«, bo raje opustil hvalospev na glavno mesto Južne Tirolske. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/rautz-1.jpg)
Tisti, ki si v vsakdanjem pogovoru prihrani dodatek »Klagenfurt«, če govori o Celovcu ali (izven družine) »Koroška«, če govori o »Kärnten«, bo raje opustil hvalospev na glavno mesto Južne Tirolske. […]
![»Ko sem pred dvanajstimi leti prišel na Koroško, so me vsi vprašali: Zakaj prihajaš v to Haiderjevo deželo? Ti, kot levičar? Jaz sem odgovoril le, da ravno kot levičar moraš […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/09/6e34a35b-c3fd-4b47-b939-d5842228b15a-354x199.jpg)
»Ko sem pred dvanajstimi leti prišel na Koroško, so me vsi vprašali: Zakaj prihajaš v to Haiderjevo deželo? Ti, kot levičar? Jaz sem odgovoril le, da ravno kot levičar moraš […]
![Življenje se sestavlja iz trenutkov lahkote in vranje črne teme. Toda tehtnica vedno išče svoje ravnotežje. Redkokdaj je kdo to bolje spoznal kakor pisateljica Lily Brett. Lily Brett se je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2025/06/bildschirmfoto-2019-07-23-um-17-03-59-1.jpg)
Življenje se sestavlja iz trenutkov lahkote in vranje črne teme. Toda tehtnica vedno išče svoje ravnotežje. Redkokdaj je kdo to bolje spoznal kakor pisateljica Lily Brett. Lily Brett se je […]
![Bežimo, tecimo, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso – tako se glasi slovenska otroška pesem. Manjšina Romov in Rominj je bila od nekdaj žrtev stigmatizacije in diskriminacije. V medijih […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/07/mago-354x199.jpg)
Bežimo, tecimo, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso – tako se glasi slovenska otroška pesem. Manjšina Romov in Rominj je bila od nekdaj žrtev stigmatizacije in diskriminacije. V medijih […]
![Rahlo brenkanje kitare, prezentna pihala in mitični motivi. Lirika, prepletena z nežno glasbo, ki zleze pod kožo. Z novo ploščo »Dreams Pyre« se glasbena skupina »Queen Leer« na novo predstavi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/07/65880131-474095616728390-621633835343282176-n-354x199.jpeg)
Rahlo brenkanje kitare, prezentna pihala in mitični motivi. Lirika, prepletena z nežno glasbo, ki zleze pod kožo. Z novo ploščo »Dreams Pyre« se glasbena skupina »Queen Leer« na novo predstavi […]
![Ste član a capella skupine Basbaritenori. Kako je bend nastal? Filip Tyran: Leta 2006 smo vsi sodelovali pri muzikalu »Coming Home«, ki ga je tedaj Christian Kolonovits v Oberwartu spravil […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2019/06/7-180927-basbaritenori-2425-354x199.jpeg)
Ste član a capella skupine Basbaritenori. Kako je bend nastal? Filip Tyran: Leta 2006 smo vsi sodelovali pri muzikalu »Coming Home«, ki ga je tedaj Christian Kolonovits v Oberwartu spravil […]
![Dunaj V torek, 5. maja, je interkulturni magazin »Heimat Fremde Heimat« praznoval 30 let obstoja. Z naslovom Heimat 3.0 je format, ki že tri desetletja zastopa kulturno raznolikost, sožitje in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/2d-7.jpg)
Dunaj V torek, 5. maja, je interkulturni magazin »Heimat Fremde Heimat« praznoval 30 let obstoja. Z naslovom Heimat 3.0 je format, ki že tri desetletja zastopa kulturno raznolikost, sožitje in […]
![Jutro je. Z vonjem sveže kave v nosu odprem dnevni časopis. Ko pričnem brati in mi hrup dunajskega mesta v ušesih doni, se tanek papir zmečka med mojimi trepetajo-čimi prsti. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/dsc-1792.jpg)
Jutro je. Z vonjem sveže kave v nosu odprem dnevni časopis. Ko pričnem brati in mi hrup dunajskega mesta v ušesih doni, se tanek papir zmečka med mojimi trepetajo-čimi prsti. […]
![Zakaj si pričel pisati poezijo? Aljaž Pestotnik: Star sem bil okoli 15 let, ko sem res začel pisati. Moram priznati, da ne vem točno, kaj me je privedlo do tega, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/14615638-10202214439839039-9201193643834489322-o.jpg)
Zakaj si pričel pisati poezijo? Aljaž Pestotnik: Star sem bil okoli 15 let, ko sem res začel pisati. Moram priznati, da ne vem točno, kaj me je privedlo do tega, […]
![Obiskovali ste Slovensko gimnazijo v Celovcu. Že kot mladinka ste pisali liriko. Zakaj ste pričeli pisati pesmi in kaj vas je pritegnilo pri slovenskem jeziku? Cvetka Lipuš: Pesmi sem začela […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/cvetka-2.jpg)
Obiskovali ste Slovensko gimnazijo v Celovcu. Že kot mladinka ste pisali liriko. Zakaj ste pričeli pisati pesmi in kaj vas je pritegnilo pri slovenskem jeziku? Cvetka Lipuš: Pesmi sem začela […]
![Kako je nastal prvi slovenski dvojezični vrtec Dunaja? Kaj so bili ovire, ki jih je bilo treba premagati? Slovenski dvojezični vrtec je nastal lansko leto septembra in sicer v okviru […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/bildschirmfoto-2019-03-20-um-20-44-20-1.jpg)
Kako je nastal prvi slovenski dvojezični vrtec Dunaja? Kaj so bili ovire, ki jih je bilo treba premagati? Slovenski dvojezični vrtec je nastal lansko leto septembra in sicer v okviru […]
![Študirali ste etnologijo in politologijo. Nadalje ste obiskovali tudi pedagoško visoko šolo. Kako ste prišli k filmu? Karin Berger: Odločitev, da bom obiskovala pedagoško visoko šolo je nastala pod določenim pritiskom. […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/karin-berger-1.jpeg)
Študirali ste etnologijo in politologijo. Nadalje ste obiskovali tudi pedagoško visoko šolo. Kako ste prišli k filmu? Karin Berger: Odločitev, da bom obiskovala pedagoško visoko šolo je nastala pod določenim pritiskom. […]
![Uprizorili ste generacijski teatr, pri katerem so dijaki in dijakinje šole Caritas za socialne poklice in stanovalci doma starejših »Haus Elisabeth« sodelovali v igri »Das Glück hat Zeit« (Sreča ima […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/04-04-klrgenerationen-003-2.jpg)
Uprizorili ste generacijski teatr, pri katerem so dijaki in dijakinje šole Caritas za socialne poklice in stanovalci doma starejših »Haus Elisabeth« sodelovali v igri »Das Glück hat Zeit« (Sreča ima […]
![Kako ste prišli prvič v stik z lutkami in kaj vas je na njih tako fasciniralo? Breda Varl: Z lutkami sem v bistvu prišla v stik preko Tineta, ko sva […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/varl-copy-2.jpg)
Kako ste prišli prvič v stik z lutkami in kaj vas je na njih tako fasciniralo? Breda Varl: Z lutkami sem v bistvu prišla v stik preko Tineta, ko sva […]
![»Zgodovina je pretekla. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Kaj bi brskali po minulem?« Take ali podobne besede je vsakdo izmed nas že slišal. Pogosto jim sledi zaničljivo zamrmljan: […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/steinthaler-2.jpg)
»Zgodovina je pretekla. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Kaj bi brskali po minulem?« Take ali podobne besede je vsakdo izmed nas že slišal. Pogosto jim sledi zaničljivo zamrmljan: […]
![Mesec, ki se je letos fokusiral na temo koroških Slovencev in Slovenk v uporu, je 11.12. pričel z branjem ter diskusijo o novem stripu o »Peršmanhofu«. Knjiga Peršmanhof 25. April […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/51257329-751633671884623-6823084492098371584-n-2.jpg)
Mesec, ki se je letos fokusiral na temo koroških Slovencev in Slovenk v uporu, je 11.12. pričel z branjem ter diskusijo o novem stripu o »Peršmanhofu«. Knjiga Peršmanhof 25. April […]
![Zborovodkinja Petra Schnabl-Kuglitsch sodeluje v operi s svojimi dijaki in dijakinjami iz glasbene šole Gustava Mahlerja v Celovcu. Opero, ki jo prireja »Orgelland« in jo podpirajo društva ob obletnici in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/petra-2-2.jpg)
Zborovodkinja Petra Schnabl-Kuglitsch sodeluje v operi s svojimi dijaki in dijakinjami iz glasbene šole Gustava Mahlerja v Celovcu. Opero, ki jo prireja »Orgelland« in jo podpirajo društva ob obletnici in […]
![Ko človek doživi travmo, lahko reagira na najrazličnejše načine. V kulturologiji se govori o uporniškem, prikrivalnem ter o namerno potlačevalnim ravnanjem (prim. Bukow in Wakounig). Ko dežela doživi travmo, se […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/czeitschner-2.jpg)
Ko človek doživi travmo, lahko reagira na najrazličnejše načine. V kulturologiji se govori o uporniškem, prikrivalnem ter o namerno potlačevalnim ravnanjem (prim. Bukow in Wakounig). Ko dežela doživi travmo, se […]
![Rudi Benétik je svobodomislec. Umetnik iz Podjune je iz male vasi potoval v širni svet. Obiskoval je Egipt, Indijo, Hrvaško, Švico, Turčijo itd. Niti v življenju, niti v svoji umetnosti […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/benetik4-1-2.jpg)
Rudi Benétik je svobodomislec. Umetnik iz Podjune je iz male vasi potoval v širni svet. Obiskoval je Egipt, Indijo, Hrvaško, Švico, Turčijo itd. Niti v življenju, niti v svoji umetnosti […]
![Dunaj S tako nostalgičnim pogledom nazaj smo v petek , 7. decembra, praznovali 95. obletnico Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Slavnostno praznovanje obletnice častivredne organizacije KSŠŠD se je […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/48085527-10156821127386358-973194178584379392-o-e1545221392745.jpg)
Dunaj S tako nostalgičnim pogledom nazaj smo v petek , 7. decembra, praznovali 95. obletnico Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Slavnostno praznovanje obletnice častivredne organizacije KSŠŠD se je […]
![Živi razgibano življenje. Študirala je v Rimu, delala je kot zunanja poročevalka v Moskvi in Bonnu, na Dunaju je vodila evropski žurnal radia ORF. Toda ni samo popotnica. Ne. Susanne […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/susanne-scholl-kopie-2048px-e1543589288692-2.jpg)
Živi razgibano življenje. Študirala je v Rimu, delala je kot zunanja poročevalka v Moskvi in Bonnu, na Dunaju je vodila evropski žurnal radia ORF. Toda ni samo popotnica. Ne. Susanne […]
![»Dokler smo živi, stremimo za dirjanjem okrog sveta, da bi videli sonce, obrnjeno na glavo,« piše ameriška avtorica Eli-zabeth Bishop. Avstrija, Jordanija, Amerika. Boris Resetarits, sin in nečak znanih gradiščanskohrvaških […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/18814152-1868497513404769-1736862165336250058-n-kopie-2-2048px-2.jpg)
»Dokler smo živi, stremimo za dirjanjem okrog sveta, da bi videli sonce, obrnjeno na glavo,« piše ameriška avtorica Eli-zabeth Bishop. Avstrija, Jordanija, Amerika. Boris Resetarits, sin in nečak znanih gradiščanskohrvaških […]
![Iz Koroške v Ameriko V Bostonu se govori o »indijanskem poletju«. Drevesa so pobarvana rdeče, rumeno in oranžno. Tla so posuta z listjem in jesensko sonce sije na glave študentov […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/img-5817-kopie-2048px-e1541680533652-2.jpg)
Iz Koroške v Ameriko V Bostonu se govori o »indijanskem poletju«. Drevesa so pobarvana rdeče, rumeno in oranžno. Tla so posuta z listjem in jesensko sonce sije na glave študentov […]
![Intervju z umetnico Barve se prelivajo ena v drugi in nastaja mrk, v katerem se borita magenta in vijolična. Skoraj naravno svetita pigmenta v tisočih odtenkih. Le ob robu se […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/dscn0877-kopie-2048px-e1539001095516-3.jpg)
Intervju z umetnico Barve se prelivajo ena v drugi in nastaja mrk, v katerem se borita magenta in vijolična. Skoraj naravno svetita pigmenta v tisočih odtenkih. Le ob robu se […]
![Klaus Ottomeyer Nenadoma ti zastoji dih in izostane sröni utrip. Trenutek, na katerega si öakal dneve, mesece, leta, iznenada je tu. Tuja roka se ti dotakne ramen in na tihem […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/img-3019-1-kopie-2048px-3.jpg)
Klaus Ottomeyer Nenadoma ti zastoji dih in izostane sröni utrip. Trenutek, na katerega si öakal dneve, mesece, leta, iznenada je tu. Tuja roka se ti dotakne ramen in na tihem […]
![Poletna glasbena delavnica v Tinjah se je tudi v enajstem letu delovanja izkazala kot priznana šola za tehniko glasu. Dunaj Koroška Slovenka Annamaria Šikoronja-Martines je doraščala v hiši, katere stene […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/img-2996-kopie-2048px-3.jpg)
Poletna glasbena delavnica v Tinjah se je tudi v enajstem letu delovanja izkazala kot priznana šola za tehniko glasu. Dunaj Koroška Slovenka Annamaria Šikoronja-Martines je doraščala v hiši, katere stene […]
![Raj se nahaja v Blačah. Presenetljivo je, da najdeš veliko manj brenkanja harf, vseobsegajoče luči, debelih puttov, našopirjenih oblačkov in bradatih mož, kot bi si človek mislil. Kajti raj ali […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/novice-32.jpg)
Raj se nahaja v Blačah. Presenetljivo je, da najdeš veliko manj brenkanja harf, vseobsegajoče luči, debelih puttov, našopirjenih oblačkov in bradatih mož, kot bi si človek mislil. Kajti raj ali […]
![Upor ima mnogo oblik. Dvignjeno pest, prekrižane roke, kričanje ali molk. Pokaže se naslikan na (krajevne) table, kot nališpan znak na licu ali kot seganje roke v roko. Lahko pa […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/rabinovicidoron-600x400-kopie-2048px-3.jpg)
Upor ima mnogo oblik. Dvignjeno pest, prekrižane roke, kričanje ali molk. Pokaže se naslikan na (krajevne) table, kot nališpan znak na licu ali kot seganje roke v roko. Lahko pa […]
![Največkrat so Francozi. Nosijo ozke, črne puli ovratnike, v stilu eksistencialistov. Kadijo vitke cigarete in pijejo le rdeče vino (ne najdražjo sorto, seveda). Gibljejo se le med pomazano delavnico, starimi […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/img-2978-kopie-2048px-3.jpeg)
Največkrat so Francozi. Nosijo ozke, črne puli ovratnike, v stilu eksistencialistov. Kadijo vitke cigarete in pijejo le rdeče vino (ne najdražjo sorto, seveda). Gibljejo se le med pomazano delavnico, starimi […]
![Vsak človek je matrjoška. Nešteto različnih verzij enega in istega. Učitelj lahko nosi strastnega bobnarja v sebi. Umetnik se lahko bori z drugo dušo, tisto suhoparnega jurista (katerega premoč starši […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2018/03/kanzian-354x199.jpg)
Vsak človek je matrjoška. Nešteto različnih verzij enega in istega. Učitelj lahko nosi strastnega bobnarja v sebi. Umetnik se lahko bori z drugo dušo, tisto suhoparnega jurista (katerega premoč starši […]
![Vsak človek je matrjoška. Nešteto različnih verzij enega in istega. Učitelj lahko nosi strastnega bobnarja v sebi. Umetnik se lahko bori z drugo dušo, tisto suhoparnega jurista (katerega premoč starši […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2018/03/kanzian.jpg)
Vsak človek je matrjoška. Nešteto različnih verzij enega in istega. Učitelj lahko nosi strastnega bobnarja v sebi. Umetnik se lahko bori z drugo dušo, tisto suhoparnega jurista (katerega premoč starši […]
![Pogovor s Štefanom Pinterjem Za mnoge je Štefan Pinter le ime na žareče rumenem učbeniku zgodovine. Za druge je grozljivo se bližajoči glas iz ospredja razreda, ki si ga slišal, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/pintter-brumnik-3.jpg)
Pogovor s Štefanom Pinterjem Za mnoge je Štefan Pinter le ime na žareče rumenem učbeniku zgodovine. Za druge je grozljivo se bližajoči glas iz ospredja razreda, ki si ga slišal, […]
![Pokaži mi svojo klet in povem ti, kdo si. Pod leseno hišo, ki je redko kdaj obiskana, se razteza cel labirint nedotaknjenih prostorov. V teh votlinah izginjajo pozabljene sanje in […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/gregej-kristof-3.jpg)
Pokaži mi svojo klet in povem ti, kdo si. Pod leseno hišo, ki je redko kdaj obiskana, se razteza cel labirint nedotaknjenih prostorov. V teh votlinah izginjajo pozabljene sanje in […]
![Christine Nöstlinger je rodila mnogo junakov. Skozi njihove žile teče črnilo in njihova koža je nežna kot pergament. A niso manj živi kot otroci, ki divjajo po igriščih. So prijatelji, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/ana-in-nostlinger2-kopie-2048px-3.jpg)
Christine Nöstlinger je rodila mnogo junakov. Skozi njihove žile teče črnilo in njihova koža je nežna kot pergament. A niso manj živi kot otroci, ki divjajo po igriščih. So prijatelji, […]
![Švicarski borec za človekove pravice Jean Ziegler v pogovoru za Novice Če na cesti vprašate pešce, kdo je bil šofer Che Guevare ter prijatelj Jeana Paula Sartra in Simone de […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/jeanziegler-kopie-3.jpg)
Švicarski borec za človekove pravice Jean Ziegler v pogovoru za Novice Če na cesti vprašate pešce, kdo je bil šofer Che Guevare ter prijatelj Jeana Paula Sartra in Simone de […]
![V pogovoru: Simon Schnabl Bil je fant kot vsak drug. Živel je v mali vasici na Koroškem. Obiskoval je Slovensko gimnazijo, enkrat na leto žegen, Slovenski ples in Akademijo. No, […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/grilc-schnabl-3.jpg)
V pogovoru: Simon Schnabl Bil je fant kot vsak drug. Živel je v mali vasici na Koroškem. Obiskoval je Slovensko gimnazijo, enkrat na leto žegen, Slovenski ples in Akademijo. No, […]
![Intervju z Vereno Gotthardt Blaženo se smejijo z oljnih slik. Obtežene s težkim blagom obleke so izklesane iz belega marmorja. S čopičem v roki, umazani od barv, stojijo pred slikarskim […]](https://www.novice.at/wp-content/uploads/2024/11/verena-g1-3.jpg)
Intervju z Vereno Gotthardt Blaženo se smejijo z oljnih slik. Obtežene s težkim blagom obleke so izklesane iz belega marmorja. S čopičem v roki, umazani od barv, stojijo pred slikarskim […]