Kaj je vajino ozadje v lutkovnem gledališču in kako sta prišli v stik z Lutkami Suha? TIMNA KATZ: Prvič sem lutkala pri štirih letih prav tukaj na Suhi. Spomnim se, […]
Suha Neuhaus

Na Suhi stopa v ospredje nova generacija lutkarjev in režiserk

Želja po slovenski šoli na Dunaju, v kateri bi lahko šolarji in šolarke opravili celotno izobraževalno kariero v materinščini, je obstajala že v 90. letih, toda, kot je dejal veleposlanik […]
Dunaj Wien

Dunaj: novo društvo za slovensko šolo

Ste izučeni slikar na porcelanu, poleg samostojnega umetniškega dela pa ste 40 let delovali tudi v porcelanski manufakturi Augarten. Kako ste zašli v ta poklic in kaj vas je pritegnilo […]
Spodnja Avstrija Niederösterreich

Izidor Stern: varuh ogrožene obrti slikanja na porcelan

14. aprila 1942, v zgodnjih jutranjih urah se je začel prvi val pregona koroških Slovencev. 917 žensk, moških in otrok je bilo deportiranih v taborišča v Nemčiji. Najmlajši otrok je […]
Bistrica na Zilji Fesitritz an der Gail

Maria Michor (1932-2025): »Starša sta mislila, da nas peljejo v Dachau.«

Od leta 1984 naprej je poučevala slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturne znanosti na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju. Sturm-Schnabl že dolga leta kot časovna priča obiskuje šole in […]
Dunaj Wien

Sedem jezikov kot odgovor na »Red deitsch!«

Na otvoritvi so se zbrali številni poslanci, predstavniki narodnih skupnosti in manjšinskih medijev, prav tako veleposlaniki Češke, Hrvaške in Slovenije. Susanna Enk, vodja Demokratikuma, je v svojem uvodnem govoru opozorila […]
Dunaj Wien

Otvoritev razstave »Wir sind Demokratie« v parlamentu: »Avstrijci premalo vedo o manjšinah«

Vouk je prejel nagrado za svoje dolgoletno prizadevanje za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter za svojo vlogo pri obdelavi policijske akcije, ki je bila 27. julija na Peršmanovi […]
Dunaj Wien

Podelitev nagrade DÖW Rudiju Vouku

Zeleni so konec julija vložili poslansko vprašanje s 55 vprašanji na ministra za notranje zadeve Gerharda Karnerja. Ker so Zeleni ocenili, da je odgovor, ki ga je Karner objavil konec […]
Dunaj Wien

V parlamentu o Peršmanu

Pred dvema letoma so članice kuratorske ekipe organizirale konferenco Estetike odpora, partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. 2. oktobra bo v Koroškem muzeju odprtje […]
Celovec Klagenfurt

Ženske so bile v raziskavah odpora predolgo marginalizirane

Letos praznujemo 80. obletnico osvoboditve izpod nacionalsocializma ter 80. obletnico vrnitve preživelih. Kaj pomenita ti dve obletnici za ZSP? Mirjam Zwitter-Šlemic: To spominsko leto za ZSP zaznamujeta dve večji prireditvi. […]

Pregnanci danes: spominsko delo, umetniški in znanstveni projekti

Zakaj ste se odločili za študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani? Julija Urban: Tedaj sem živela na Dunaju in zaključevala magistrski študij teatrologije, […]
Celovec Klagenfurt

Vsaka predstava, ki na Koroškem nastane v slovenščini, je uporniško dejanje

Vaš »Balkanski kvartet«, torej niz štirih knjig, raziskuje človeško izkušnjo skozi geografijo, zgodovino, ekologijo in psihologijo. Prvi dve knjigi, »To the Lake: A Balkan Journey of War and Peace« (K […]
Nova Gorica Nova Gorica

Literarno prečkanje duhovnih in geografskih meja

Leta 2023 ste postali vodja ter znanstveni direktor Deželnega muzeja Koroške. Kaj je bila vaša vizija za kompleks Deželnega muzeja? Wolfgang Muchitsch: Eden mojih ciljev je bil, da se prenovljen […]
Celovec Klagenfurt

Pogovor o projektih in ciljih deželnega muzeja ter o novi razstavi: Muzej se je dolgo interpretiral kotinstitucija za nemškogovoreče Korošce

15. maja 2025 je Avstrija obhajala 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP). Politiki in političarke so se najprej srečali v parlamentu, potem pa v Belvederu, kjer so s šampanjcem […]
Dunaj Wien

Kluba slovenskih (KSŠŠD) in hrvaških (HAK) študentov sta vabila na demonstracijo: »Štrajk« za manjšinske pravice

Kako je nastala ideja za razstavo »Proti toku. Pasolini – Berg – Hrdlicka«? Arthur Ottowitz: Naš muzej je prišel v stik s Pasolinijem prek Christopha Klimkeja, ki je bil libretist […]
Pliberk Bleiburg

O novi razstavi »Berg, Pasolini in Hrdlicka« v Muzeju Wernerja Berga: Umetnost kot upor

Kako je prišlo do ustanovitve društva Queerinthia? Med prvim covid lockdownom so se pojavile drag osebe – umetniške osebe, ki se pogosto poslužujejo oblek, vedenja in govora z žensko konotacijo […]

O situaciji kvir oseb na Koroškem: Imajo dve zahtevi: vidnost in podporo

Vaša družina je svetovnega izvora. Dve pomembni stičišči za vas in vašo umetnost sta vaša stara očeta. Kakšna sta bila? Timna Brauer: En dedek je bil evropsko-judovskega oz. aškenaško-azijskega porekla, […]
Dunaj Wien

Pogovor o družinski zgodovini, glasbi ter aktualnih projektih: Še nekaj časa bo trajalo, da bomo brez te travme

Kako je nastal program »erinnern.at« in kateri so bili največji izzivi na začetku? Patrick Siegele: Program »erinnern.at« je nastal pred 25 leti. Tedaj je ministrstvo za izobrazbo, znanost in raziskovanje […]
Dunaj Wien

O načinih posredovanja tem o holokavstu, o pomoči za pedagoge ter o izzivih v kulturi spominjanja: »Na ravni posredovanja imamo problem umiranja prič časa«

Vaši romani se dogajajo v gradiščanskohrvaški vasi Stinatz/Stinjaki, kjer ste tudi preživeli velik del svojega otroštva pri babici. Zakaj ste se odločili za svojo domačo vas kot centralni kraj dogajanja? […]

Pogovor s Thomasom Stipsitsom: »Danes mi je zelo žal, da nisem poslušal babice«

Delate kot učiteljica v desetem dunajskem okraju. V vašem razredu imajo otroci najrazličnejše materinščine. Kako doživljate večjezičnost otrok? Ilkay Idiskut: Po mojem mnenju je dvojezičnost nekaj zelo pozitivnega. Pomembno je, […]
Dunaj Wien

Pogovor z učiteljico Ilkay Idiskut: Vsak otrok v njenem razredu ima nenemško-materinščino

Ziljska dirigentka, pevka in univerzitetna predavateljica Agnes Schnabl je 3. novembra osvojila 1. mesto na mednarodnem natečaju za dirigente in dirigentke »London International Choral Conducting Competition«. Nagrajenka je prejela 5000 […]

Agnes Schnabl: Najboljša dirigentka

Tamina Katz skupaj s Christino Seewald ustvarja modo, ki na nov način razmišlja o tehniki pletenja. Oblačila modne znamke »Christina Seewald« so sodobna, dolgotrajna in provokativna. Modni oblikovalki bosta zdaj […]
Dunaj Wien

Koroška Slovenka o realnosti dela v modni branši: Zapleti v svetu mode

Amaro foro (romanes za naše mesto) je mladinska organizacija Romov in Rominj ter oseb, ki niso del manjšine v Nemčiji. Prizadeva se za boj proti anticiganizmu in sistematično dokumentira primere […]

Violeta Balog podpira prizadete: Primeri anticiganizma naraščajo

Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je bilo ustanovljeno 8. decembra 1973 in je leta 1974 podpiralo ustanovitev prve lutkovne skupine na Koroškem – Lutke Mladje KDZ. LGM in koroškoslovensko lutkarstvo letos […]

Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor: Čehi so prinesli s sabo lutkarstvo

Glavni urednik gradiščansko hrvaškega časopisa Novi Glas Konstantin Vlasich in novinar televizijske postaje Deutsche Welle Lukas Lottersberger sta se odpravila na reportažno potovanje k manjšini lužiških Srbov v Nemčiji. Novinarja […]

Dokumentarni film Žony na konje (Ženske na konje): Ženske postrežejo gostom, medtem ko moški jahajo po vaseh

Že kot dijakinja je bila igralsko, plesno in pevsko aktivna v Deželnem gledališču v Linzu. Med leti 1991 in 1998 je moderirala kulturno oddajo »Kunst-Stücke« na ORF. Med leti 1999 […]

Mercedes Echerer: Igralka, režiserka, moderatorka, založnica in kulturna aktivistka

Družboslovka in ekonomistka Elisabeth Klatzer ter Nadja Danglmaier, ki dela na Inštitutu za izobraževalne znanosti in raziskovanje vzgoje na Univerzi v Celovcu, sta soustanoviteljici iniciative »Koroška/Kärnten gemeinsam erinnern/skupno ohranimo spomin« […]

Pobuda Domplatz želi razviti novo, skupno koroško zgodovino: Spomnimo se bodočnosti

Marko Kölbl je vodja inštituta za etnomuzikologijo ter raziskavo ljudske glasbe na dunajski univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti (mdw). Gradiščanski Hrvat ima svoje korenine v Stinatzu/Stinjakih. Ste vodja inštituta […]

Raziskuje glasbo in ples manjšin in migracijskih skupnosti: Politično je, če na Koroškem poješ v slovenščini

Mercedes Miriam Vargas Iribar se je rodila leta 1971 v Guantanamu na Kubi. S sestro dvojčico Miriam Mercedes se je izobrazila v plesu ter plesni pedagogiki. Po selitvi na Dunaj […]

Doživela je dve Kubi – raj in brezno: Pogovor z Mercedes Miriam Vargas Iribar

Container25 praznuje letos 15. obletnico. Društvo se je razvilo iz kulturne iniciative v Volšperku in je bilo ustanovljeno leta 2009. V Hattendorfu pri Volšperku prireja Container25 koncerte, branja, diskusijske večerje […]

Pogovor s kulturnim delavcem Christofom Volkom in odbornico Nino Radeschnig o društvu Container 25: Alternativna kultura na podeželju

Alina Zeichen je študirala športni, kulturni in prireditveni menedžment na FH Kufstein in uporabne kulturne vede na Univerzi v Celovcu. Je predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ na Koroškem (IG KiKK) […]

Alina Zeichen je leta 2019 ustanovila feministično Kulturno društvo Barba (KD Barba): Koroške Slovenke so manj vidne kot koroški Slovenci

Traudi Katz-Lipusch je pedagoginja in zborovodkinja. Obiskovala je Slovensko gimnazijo in zatem pedagoško visoko šolo. Že v mladih letih je prišla v stik z glasbo. Obiskovala je konservatorij v Celovcu, […]

Intervju z učiteljico Traudi Katz-Lipusch: Potrebujemo učitelje, ki želijo naučiti otroke čim več slovenščine, pa če je to v duhu šole ali pa ne

Natalja Pinter, doma iz Šentjanža v Rožu, je zaključila Pedagoško fakulteto v Celovcu, zatem je sodelovala pri programu Erasmus na Portugalskem. Nato je študirala arabščino ter opravila univerzitetni tečaj »Nemščina […]

Učiteljica Natalja Pinter je soustanoviteljica Slovenske iniciative Dunaj: Na Dunaju bi imeli dovolj otrok za dvojezični razred

Primož Kokovica je doma iz Litije na Dolenjskem. Leta 2019 se je preselil v Podkraj pri Libučah, kjer živi s svojo družino. Študiral je solo petje in pel v zborih […]

Pogovor o zadnjih letih dela Kulturnega doma Pliberk, novih projektih ter čezmejnem sodelovanju: S skupinami iz Slovenije je včasih težko napolniti dvorano

Avtor in novinar Dipo Faloyin se je rodil v Chicagu in odraščal v Lagosu v Nigeriji. Kot najstnik se je preselil v Anglijo, kjer živi še danes. Sedem let je […]

Avtor in novinar Dipo Faloyin: Afrika ni država

Jeniši so transnacionalna manjšina z lastnim jezikom, kulturo in zgodovino. Evropski svet Jenišev meni, da v Evropi živi okoli 500.000 pripadnikov in pripadnic jeniške skupnosti.Leta 2020 so ÖVP in Zeleni […]

Marco Buckovez je predsednik društva »Jenische in Österreich«: Skrbi me, da bo jezik izginil

Astrid Steharnig-Staudinger izvira iz gostilničarske družine v Žvabeku. Obiskovala je gostinsko šolo v Beljaku, nato je študirala internacionalno podjetništvo s poudarkom na centralni in jugovzhodni Evropi. Steharnig-Staudinger govori šest jezikov: […]

Pogovor z vodjo Österreich Werbung Astrid Steharnig-Staudinger: Koroška ne vabi z dvojezičnostjo

Peter Sarközi, Josef Simon ter brata Karl in Erwin Horvath so hoteli v noči na 5. februar 1995 iz romskega naselja v Gornji Borti odstraniti tablo z napisom »Romi nazaj […]

Romska aktivistka Manuela Horvath: Manjšinski aktivizem proti pozabi

Mira in Sara Gregorič ali Duo Sonoma že od mladih let skupaj muzicirata. Pri štirih letih je Mira začela igrati violino, Sara pa kitaro. Mira in Sara komponirata lastne pesmi […]

Pogovor z Miro in Saro Gregorič o potovanju v Egipt, kompozicijah ter gibanju med žanri: »Glasba je univerzalen jezik. Vsi ga obvladamo.«

Nanti Čertov se je leta 1966 rodil v Celovcu. Doraščal je v Selah. Študiral je arhitekutro na tehnični univerzi v Gradcu, kjer je leta 1993 diplomiral z delom na temo […]

Nanti Čertov o arhitekturi, zadnjih projektih ter o gradnjah, ki varčujejo z resursi: Pri arhitekturi vedno stopiš v odnos z okoljem in s stavbo

Judovsko visokošolska zveza (JöH) je zastopstvo judovskih študentov in študentk v Avstriji. Organizacija se zavzema na visokošolski in politični ravni za mladino, intervenira pri primerih antisemitizma na univerzah ter se […]

Alon Ishay o nalogah Judovske visokošolske zveze (JöH) in o vojni v Izraelu: Nasilje do Judov narašča

Od 26. do 29. oktobra 2023 bo v Celovcu mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Estetike upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Konferenco, […]

Estetike upora – partizanske preteklosti in bodočnost na Univerzi v Celovcu

Elisabeth Scharang je filmska režiserka in sceneristka za igrane filme in dokumentarce, dela pa tudi za radio. Scharang je naredila številne dokumentarce, med drugim » Die Tage der Kommune (Dnevi […]

»Toliko glasov še ne slišimo.«

Mirjam Sticker je doma iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu, kjer je končala ljudsko in nato glavno šolo. Zatem je obiskovala šolo za elementarno pedagogiko in končala izobrazbo za otroško […]

Pogovor s študentko babištva Mirjam Sticker: Od nekdaj sem vedela, da hočem študirati babištvo

Terezija Stoisits je od leta 2022 predsednica kuratorija Hrvaškega centra. Pogovor o načrtih aktualne vlade za narodne skupnosti, o situaciji gradiščanskih Hrvatov ter manjšinski politiki je vodila Ana Grilc. Zeleni so […]

Terezija Stoisits: Dobar dan, poštovane dame i gospodo

Elena Messner je kulturologinja, prevajalka, kuratorka, urednica in pisateljica. Študirala je primerjalno književnost in kulturne vede na Univerzi na Dunaju. Že med študijem je opravila razne raziskovalne projekte in študije […]

Avtorica Elena Messner o novem romanu »Die Schmerzambulanz« in problemih avstrijskega zdravstva

»Se priznavate k nemštvu?« To vprašanje je bilo slišati v nedeljo, 7. maja 2023, kar trikrat v Vestibülu Burgtheatra na premierni predstavi režiserke Mire Stadler. Vprašanje stavijo babici, njeni hčerki […]

Dunajski Burgtheater: »Karpatenflecken« – nova predstava režiserke Mire Stadler

Kolektiv Pussy Riot obstaja od leta 2011 v Rusiji in je ruska feministična punk rock skupina, ki izvaja aktivistične performanse. 13. maja 2023 bo Pussy Riot skupaj s koroško-slovensko skupino […]

Skupaj s Praprotnicami: Ruska punk rock skupina Pussy Riot bo nastopila v Celovcu

Od 27. do 30. aprila kar mrgoli v sejemskih dvoranah Leipziga. Množice s polnimi nakupovalnimi vrečkami se prelivajo skozi ogromne dvorane, prisluhnejo doneči kritiki sodobne literature ali pa se fotografirajo […]

S knjižnega sejma v Leipzigu: Prostor srečanja za bralce in avtorje

Če kot pripadnik ali pripadnica manjšine za nekaj časa obiščete Južno Tirolsko, se vam bo to zdelo kot potovanje v utopični, paralelni svet. Na vsakem koraku naletiš na kakšen dvo- […]

Potovanje v utopični, paralelni svet: Življenje drug ob drugem ali le sožitje? – Južna Tirolska pod Gattererjevim drobnogledom

Chantal Bamgbala je kulturna znanstvenica in ustvarjalka, dizajnerka, fotografinja in trenerka za antirasizem. Končala je študij kulturnih ved na celovški univerzi. Za ljudsko iniciativo Black voices je bila koordinatorka za […]

Vidno, diverzno, glasno – Chantal Bamgbala: O antirasističnem delu na Koroškem

Andreja Hribernik je od januarja 2023 nova direktorica Hiše umetnosti Gradec (Kunsthaus Graz). Študirala je politologijo in mednarodne odnose na ljubljanski univerzi ter leta 2016 promovirala na Inštitutu za humanistične […]

Andreja Hribernik je od januarja 2023 nova direktorica Hiše umetnosti Gradec

Markus Gönitzer je kulturni delavec, posrednik in aktivist za spominjanje. Študiral je pedagogiko v predmetih zgodovina in angleščina. Pogovor o pomenu partizanskega upora za Avstrijo in Koroško, pokolu pri Peršmanu […]

Predsednik društva Peršman Markus Gönitzer: Menim, da je zgodovina Peršmanove domačije za velik del narodne skupnosti važen del indentitete

24. 1. 2023 bo Milka Kriegl prejela 44. Tischlerjevo nagrado za veliko skrb za slovensko ziljsko narečje (»pa damače«) in ziljsko nošo, za ohranjevanje domačih šeg in navad ter za […]

Želim si, da bo mladi rod spoznal, da sta slovenska identiteta in jezik dobrini

Monika Salzer je sistemska psihoterapevtka, teologinja, duhovnica, duhovna skrbnica za bolnišnice in avtorica. Leta 2017 je ustanovila civilnodružbeno platformo »OMAS GEGEN RECHTS«.  Ustanovili ste gibanje »OMAS GEGEN RECHTS«. Kako ste […]

Monika Salzer: »Ome, Ome/ vsa dežela vas potrebuje«

V petek, 16. decembra 2022, je KSŠŠD vabil na občni zbor ter na božičnico. Ob 18. uri so se zbrali stari in novi člani ter članice Kluba v dišeči atmosferi […]

Poročilo občnega zbora KSŠŠD: V letu 2023 obhaja KSŠŠD svojo 100-letnico

Nikolaj Efendi je glasbenik, komponist za gledališče ter avtor. Komponira za razna gledališča kot so Theater in der Josefstadt, Burgtheater ali Theater Bielefeld. Efendi je izdal dve drami (»Die Stadt, […]

Svetel album v temnem času – »Dovolj« Nikolaja Efendija

Režiserka Martina Gredler je študirala gledališke in glasbene vede na univerzi Dunaj ter režijo na univerzi Mozarteum. Kot asistentka režije je delala v Residenztheatru v Münchnu (med drugim pri Martinu […]

Martina Gredler: V nekem jugoslovanskem baru ...

Umetnica Elsa Logar študira na Višjem grafičnem zveznem izobraževalnem in raziskovalnem inštitutu na Dunaju. Umetniško se med drugim giblje v medijih stripa, filma in gledališča. Sodelovala je na odru in […]

Umetnica Elsa Logar: Tuš na papirju, piksli na ekranu

Masomah Regl se je rodila v Kabulu v Afganistanu. Z osmimi leti je prišla v Avstrijo. V Gradcu je zaključila študij konferenčne tolmačice in danes govori sedem jezikov. Po študiju […]

Masomah Regl: Pet kamnov za skupnost

Albert Hosp je glasbeni novinar in moderator na radijski postaji Ö1. Hosp je leta 1987 začel oblikovati tedensko radijsko oddajo s svetovno glasbo. Ta oddaja se je razvila v oddajo […]

Albert Hosp: Našpičena ušesa

Magda Kropiunig se je igralsko začela izobraževati v igralski šoli Herte Fauland v Celovcu, šolanje pa je nadaljevala na Akademiji za radio, film in televizijo v Ljubljani. Igrala je v […]

Igralka in moderatorka Magda Kropiunig: Gledališče, radio, film in televizija – mojstrica vseh obrti

Tema razstave Dimensional je delo koroškega arhitekta Güntherja Domeniga. Zastopnik avantgarde je združeval impulze iz brutalizma, strukturalizma, poststrukturalizma in dekonstruktivizma. Do danes je poznan po svojih organskih in ekspresionističnih zgradbah, […]

Kurator razstave Dimensional Andreas Krištof: Ena sama provokacija – arhitektura kot upor

Pisatelj Peter Turrini je znan po svojih družbeno-kritičnih dramah, ki se lotevajo žuljev sedanjosti. Znan je postal v 1970-ih letih z dramama Rozznjogd in Sauschlachten ter s televizijsko serijo Alpensaga. […]

Pisatelj Peter Turrini: »Umetnost je grenkoba in ne sladka Mozartova kroglica«

Učitelj Hermann Rogger oživlja občino Sexten/Sesto. V šolskem združenju Pustertal, dolini Pustrice, je pristojen za organizacijo projektov, ki se osredotočajo na pospeševanje talentov. Kot del kuratorske ekipe Rudolf-Stolz-muzeja pripravlja razstave […]

Hermann Rogger, soustanovitelj nagrade »Claus«: V Hollywoodu oskar, na Južnem Tirolskem Claus

Tudi letos organizira Koroška dijaška zveza (KDZ) niz prireditev Večina je manjšina. Delavnice, predavanja, diskusije, branja ter lutkovne igre bodo od 4. do 6. julija v prostorih Slovenske gimnazije. Večina […]

Koroška dijaška zveza tudi letos vabi na niz prireditev: Od manjšine do manjšine – Večina je manjšina 2022

Volkshilfe Österreich, ustanovljena leta 1947, je družbeno-socialna organizacija v Avstriji ter internacionalno izvaja, podpira in ustanavlja profesionalne socialne in socialnomedicinske projekte ter ustanove. Volkshilfe sestavlja devet samostojnih organizacij iz avstrijskih […]

Erich Fenninger, zvezni generalni direktor Volkshilfe: Boj proti revščini

Imke Logar-Thiessen je kulturna delavka, umetnica in zdravilka. Giblje se na stičišču politike, družbe in umetnosti. Ukvarja se s plesnim in improvizacijskim gledališčem, gledališčem, koreografijo in režijo. Logar-Thiessen v svojih […]

Kulturna delavka Imke Logar-Thiessen: Biti v gibanju

Pevka Ethel Merhaut povezuje glasbo 1920-ih in 1930-ih let s sodobnim duhom. V njenih pesmih zveni mešanica vpliva šansona, valčka, tanga in fokstrota. Poje v angleščini, nemščini in jidiščini. Merhaut […]

Pevka Ethel Merhaut: Evergreen

Pogovor o dvojezičnem pouku, aktualnih projektih in a-capella glasbi v Podjuni. Danilo Katz je učitelj in ravnatelj dvojezične ljudske šole v Šmihelu. Ob svojem pedagoškem delu izvaja številne projekte z […]

Pedagog in glasbenik Danilo Katz: V razredu, na polju, na odru

Kurt Langbein je filmski režiser, filmski producent in znanstveni novinar. Je sin Hermanna Langbeina, člana odporniškega gibanja, zgodovinarja in soustanovitelja IAK (Internationales Auschwitz Komitee). Kurt Langbein je svojo pot kot […]

Režiser, producent in novinar: Kurt Langbein Biti objektiven ne pomeni biti nepristranski

Emmeraude Banda je eden od treh govornikov in govornic ljudske iniciative Black Voices. Svoje aktivistično delo je začel pri AKS (Aktion kritischer SchülerInnen), kjer je organiziral in vodil delavnice na […]

Black Voices: Prva ljudska iniciativa proti rasizmu v Avstriji

Cornelia Primosch je novinarka. Obiskovala je šolo za turizem v Beljaku in kasneje študirala medijske in komunikacijske vede, zgodovino, romanistiko ter nemško filologijo na celovški in na dunajski univerzi. Od […]

Salutations de France!

15. aprila 1942 so deportirali družino Zwitter, po domače Abujeve. Nacisti so odpeljali mater Marijo in očeta Johanna (Janka), babico Marijo starejšo in otroka Francija in Stanka, ki sta bila […]

Ostali smo in imeli tudi uspehe

24. aprila se je ponesrečil pevec Willi Resetarits, nekdanji član skupine Die Schmetterlinge, ki ga je avstrijska javnost poznala tudi pod imenom Ostbahn Kurti. Leta 1948 v Štinacu rojen gradiščanski […]

Umrl je Willi Resetarits: intervju za Novice iz leta 2018 o aktivizmu, otroštvu in manjšinah

Pogovor o 24. aprilu, internacionalni glasbi in številnih Asatrianovih projektih.  Karen Asatrian se je rodil leta 1972 v Erevanu v Armeniji. Končal je študij violine, klavirja in kompozicije na deželnem […]

»V glasbi dokažemo, da je demokratičnost možna!«

Roxanna-Lorraine Witt je svetovalka za preprečevanje radikalizacije in za digitalno dekolonizacijo, aktivna tudi na področju boja proti rasizmu. V svojem znanstvenem delu raziskuje procese radikalizacije na spletu. Do leta 2020 […]

Emancipiran pogled

Katharina Janoska je avtorica, literarna raziskovalka, založnica in moderatorka. Leta 2014 je ustanovila panonsko založbo »Bu&Bu«, pri kateri je izdala kuharsko knjigo. Leto navrh je objavila svojo znanstveno knjigo »Literatur […]

8. april je svetovni dan Romov in Rominj: Nove stare zgodbe

Alev Korun je rojena v Ankari, obiskovala je avstrijski kolegij sv. Jurija v Istambulu in potem študirala politične vede in gender studies na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Korunova […]

»Naj živijo čarovnice!«

Tove Grolitsch od 1960–ih let naprej nudi beguncem in begunkam stanovanja v svoji hiši. Trenutno pri njej stanujejo ženske in otroci, ki so pribežali iz Ukrajine. Pogovor o uporu, humanitarni […]

Tove Grolitsch je pri sebi doma sprejela begunce iz Ukrajine

Stefanie Sargnagel je avtorica in umetnica in je študirala na Akademiji za likovno umetnost. Svoja besedila in stripe objavlja med drugim v časopisih, kot so Standard, Falter ali Vice. Leta […]

Kulturni kanon - pogovor z avtorico in umetnico Stefanie Sargnagel

Julia Ostroverkhova se je rodila v Donecku, Ukrajini. Študirala in delala je kot tolmačica. Sodelovala je z avstrijskim dirigentom, nato se je odločila za študij projektnega menedžmenta na glasbeni univerzi […]

Julia Ostroverkhova iz Donecka v Ukrajini: »Nimam več solz«

Kot pisatelj je Veit Heinichen posebno znan po svojih kriminalnih romanih s protagonistom komisarjem Proteom Laurentijem. Prizorišče knjig je Trst ter mejno območje zgornjega Jadrana med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Kriminalni […]

Odtenki zgodovine

Prim. mag. dr. Herwig Oberlerchner je primarij za psihatrijo in psihoterapijo celovškega kliničnega centra, psihiater, psihoanalitik, psiholog, lektor na celovški univerzi, avtor in kurator. Napisal je številne knjige, med drugim […]

Iskanje sledi

Smučanje v Zahomcu ima dolgo tradicijo. Že v 1920. letih so v vasi izdelovali smučke. Od 1950. let naprej so skoki na smučeh postali najvažnejši šport. S pomočjo mnogih prostovoljcev […]

Zahomec pozdravlja ostali svet!

Omar Khir Alanam je pisatelj in pesnik. Rodil se je v predmestju Damaska, kjer je tudi doraščal. Študiral je podjetništvo, toda zaradi vojne je moral zapustiti deželo. Zbežal je v […]

Pogovor z avtorjem Omar Khir Alanam

Tenzyn Zöchbauer je sekretarka društva »Tibet Initiative Deutschland« (TID), ki je bilo ustanovljeno leta 1989 v Bonnu. Zöchbauer, rojena v Švici, je že kot mladinka soustanovila mladinsko društvo »Jugend Tibet« […]

»No Beijing 2022« – O položaju v Tibetu

Benjamin »Bini« Guttmann je član izvršnega odbora WJC (World Jewish Congress). Dve leti je predsedoval študentski organizaciji JÖH (Jüdische österreichische Hochschüler:innen). Kasneje je postal predsednik EUJS (European Union of Jewish […]

Svež veter

Marijana Grandits je aktivistka za človekove pravice, bivša političarka in akademska svetovalka na univerzi. Leta 2015 je dobila priznanje za zasluge za človekove pravice, poimenovano po Brunu Kreiskem. Študirala je […]

Nedeljive in univerzalne človekove pravice

Ute Liepold je režiserka, dramatičarka in vodja gledališča »Wolkenflug«. Študirala je germanistiko in filozofijo. Njeni delovni težišči sta feminizem in gender-teorija. Kot režiserka je Liepold že inscenirala v mestnem gledališču […]

Subverzivno gledališče Ute Liepold

Daniel Langbein je igralec v gledališču, na televiziji in v filmih. V raznih vlogah je nastopal že v televizijski oddaji »SOKO Donau«. Sodeloval je v filmih »Ma folie« Andrine Mračnikar […]

Izkopavanje zasutih spominov

Irmgard Griss je političarka, sodnica in odvetnica. Bila je predsednica avstrijskega vrhovnega sodišča. Delala je kot profesorica za civilno in trgovinsko pravo na graški univerzi. Poučevala je tudi na gospodarskih […]

Pravičnost je cilj

Duhovnik Wolfgang Pucher je v medijih pogosto imenovan kot »graški župnik revežev«. Pucher je znan po svojem socialnem angažmaju za osebe, ki jih tare revščina, brezdomstvo ali odvisnost. Ustanovil je […]

Socialno delo s testeninami in starimi VW-avtobusi

Martin Domenig-Čertov je pred­sednik in soustanovitelj društva »Tri rožice na Zilji«, ki deluje na Brdu. Domenig-Čertov dela na področju interimistične koordinacije izobraževalnega centra kliničnega centra Celovec. Študiral je politične vede na […]

Pr Zile ruažce rastaja…

Letos praznujeta društvo »Initiative Minderheiten« (IM) ter manjšinski časopis »Stimme« svojo 30-letnico. Društvo IM so leta 1991 ustanovili manjšinski aktivisti z namenom boljšega sodelovanja različnih manjšin. Cornelia Kogoj, doma iz […]

Skupni glas

26. podnebna konferenca Združenih narodov (COP 26) poteka v Glasgowu na Škotskem med 31. oktobrom in 11. novembrom. Konferenco prireja Velika Britanija v sodelovanju z Italijo. Letošnja podnebna konferenca je […]

Nujno bo treba povečati pritisk na določene države.

Albert Lichtblau je zgodovinar, avtor, kurator in filmski režiser. Dela kot profesor za sodobno zgodovino, je vodja zgodovinskega oddelka in namestnik vodje centra za judovsko kulturno zgodovino solnograške univerze. Za […]

Albert Lichtblau: Med razdaljo in bližino

Glasbenika Gabrija Moschitza na Zilji vsakdo pozna, saj je že pravcata legenda iz Kanalske doline. Videti in slišati ga je na vsakem žegnu na Zilji in v Kanalski dolini, kamor […]

Gabri Moschitz »Pa našan«

Rotraud Perner je psihoanalitičarka, psihoterapevtka, evangeličanska teologinja, juristka in avtorica. Poučevala je med drugim na univerzi Krems ter na dunajski glavni univerzi. V Matznu v Nižji Avstriji je ustanovila inštitut […]

Mirovna vzgoja v elementarni pedagogiki

Katja Gasser je novinarka in literarna kritičarka. Od leta 2008 vodi literarni resor v ORF-u. Prej je delala pri radijskem oddajniku Ö1, kjer je oblikovala številne prispevke. Prispevek »Svete table. […]

Med pisano in govorjeno besedo

Koroška dijaška zveza (KDZ) je imela svoj občni zbor takoj ob začetku šolskega leta. Noa Sabotnik je bil že drugič izvoljen za predsednika KDZ. Dijak Slovenske gimnazije je zadnje leto […]

Današnja mladina

Rožanka Ajda Sticker je glasbenica, novinarka in moderatorka. Že s štirinajstimi leti je moderirala skupaj s Simonom Ošlakom dvourno tedensko radijsko oddajo za mladino. Danes dela pri interkulturnem magazinu »Heimat […]

Novi toni

Rezi Kolter je umetnica, avtorica in vzgojiteljica v vrtcu v Bilčovsu. Od leta 1990 se ukvarja z oblikovanjem gline. V centru njenega umetniškega interesa stoji trenuntno človek. Kolter se v […]

Človek v glini

Ziljan Bernhard Gitschtaler je predsednik društva »Erinnern Gailtal«, turistični vodnik, kurator, izučen socialni delavec in avtor. Študiral je politologijo in mednarodni razvoj na dunajski univerzi ter klinično socialno delo na […]

Bernhard Gitschtaler: vodnik po zgodovini Zilje

V avgustu je umrla Adele Polluk. Na sprehodu ob nabiranju gob in zelišč je padla po skalni steni in podlegla poškodbam. V spomin Adele Polluk pripoveduje njena dolgoletna prijateljica Katja […]

»Bila je zelo skromen človek, pa tudi neverjetno angažirana – socialno in politično.«

Agnes Schnabl je dirigentka, pevka in pedagoginja za zborovsko dirigiranje. Prihaja iz zelo muzikalične ziljske družine – ded Franz Kuglitsch je bil znan po »divjem petju«, mama Petra Schnabl-Kuglitsch pa […]

Agnes Schnabl: Divje dirigiranje

»Museum am Bach« (Muzej ob potoku/MaB) je na Rudi, v prostorih bivše pekarne »Mühle« (mlin). MaB je bil ustanovljen leta 2014 in odtlej tam vsako leto prirejajo – poleg občasnih […]

Museum am Bach: Ob potoku, v jarku, v bivšem mlinu ...

Od leta 2010 prirejajo v Šmihelu glasbeni festival »Dvorana Rocks«, pogovorno »Dvorana«, vsako leto pa ga obišče več sto oseb iz vse Avstrije, pa tudi iz Slovenije. Doslej so nastopile […]

Dvorana pod zvezdami

Koroško-slovenski avtor, novinar, prevajalec in avtor Stefan Feinig je letošnji nagrajenec sedme nagrade za literaturo mesta Hohenems. Nagrada je namenjena avtorjem in avtoricam, ki jim nemščina ni materni jezik, vendar […]

Stefan Feinig: »Nevarnost je, da vsi manjši jeziki izginejo v angleščini«

Glasbenik in komponist Emil Krištof je od leta 1987 naprej sovodja kulturnega centra celovške univerze »UNIKUM«. Krištof je študiral pedagogiko s predmeti angleščina in geografija, poleg tega še jazz in […]

Emil Krištof: »Dvojezičnost je za nas bila samoumevna, bila pa je tudi političen statement.«

Lara Vouk je igralka, asistentka režije ter filmska in gledališka režiserka. Na modni in umetnostni šoli na Herbststraßena Dunaju je študirala modno oblikovanje. Potem je študirala na Akademij za gledališče, […]

Lara Vouk: Od ekrana na oder in nazaj!

Kmet Christian Bachler vodi najviše ležečo (1450 m), skozi celo leto upravljano kmetijo na Štajerskem. Bachler je postal znan kot »Wutbauer« (jezni kmet), ki se je leta 2019 v viralnem […]

Jezni kmet

Gradiščansko hrvaška glasbena skupina Coffeshock Company je lani imela svojo desetletnico. Band igra glasbo »SuperSkunkRockReggae«, piše pesmi v nemščini, hrvaščini in italijanščini in pogosto uporablja apolitične dogodke za satirične pesmi […]

Seavas, Griass di und Baba!

Samuel Mago je avtor, umetnik in aktivist za manjšinske pravice, je član romske narodne skupnosti ter ima judovske korenine. Rodil se je v Budimpešti in ko je bil star štiri […]

Lasten narativ

»Hotela sem napisati del zgodovine Gradiščanske, ker je tega v leposlovju bolj malo. Zgodovine Gradiščanske pa ne moreš pisati brez gradiščanskih Hrvatov.« Theodora Bauer je pisateljica in moderatorka, piše pa […]

Iz Chikaga v Chicago in nazaj

»Mislim, da sta kultura in umetnost posebno v negotovih časih zelo pomembni. Izražanje v teh panogah je posebna značilnost človeštva. To je zmaga evolucije.«Tanja Prušnik je umetnica in arhitektka. Kot […]

Pokrajina iz barve in besede

»Če bi se le lahko združili. – Morda bi potem lahko kaj storili. – Lahko bi butnili – kot vihar – in pometli te pizde – kot nič. – Toda […]

Beseda, ritem, številka

»Vsak jezik je celotna kulturna tvorba in vsak jezik je važen. Jeziki in narečja so zelo važni za identiteto. Sama sem se odločila raziskovati na področju dialektologije, ker sem bila […]

Živa enciklopedija

Hartmannove sestre oz. Hartmann´ce so doma na različnih poklicnih področjih in krajih. Glasbenica in igralka Katarina je v času pandemije ustanovila novo glasbeno ekipo »JASA«. Natalija je 2017 ustanovila gledališko […]

Hartmann´ce o zadnjem letu v različnih kontekstih

Katharina Reich je umetnica, arhitektka, izdelovalka nakita, urbanistka in deluje tudi na področjih umetniškega posredovanja ter izobrazbe. V svojem umetniškem delu se ukvarja z družbenokritičnimi temami, kot so npr. socialne […]

Stične točke v sociotopu

Mediji imajo močan vpliv na naše razumevanje in zaznavanje sveta. Uredniki in urednice, novinarji in novinarke so tisti, ki odločajo, o čem se poroča, kako se poroča in kdo poroča. […]

Novinar in moderator pri ORF Stefan Lenglinger

»Potem ko so vsako zadnjo izgubljeno misel poslali nazaj tja, od koder je prišla. / K stari babi, imenovani pozaba. / Poslano v čase, tako neučinkovite, da so lumpi, ki […]

Bojni krik

Pretežni del azijske države Nepal leži  v Himalaji. Deli severnega Nepala so se prepletali s tibetsko kulturo, kajti v Nepal se je pred 300 do 400 leti naselila etnična skupina […]

V zračnih višavah

»Ani holech livkot lecha, / tihyeh chazak lema’ala / Ga’aguai/ k’mo d’latot sheniftachot /balaila.« (Sem na poti, da te objokujem,/ bodi močen zgoraj v soju zvezd/ moja praznina/ je kot […]

Kamen spotike

Pogovor o novem dokumentarcu, filmskem delu ter položaju slovenske manjšine.  Pred stotimi leti je bila slovenščina večinski jezik. Na cesti so se ljudje torej pozdravljali v slovenščini, na pošti se […]

Iz zornih kotov: Intervju z Andrino Mračnikar

Vida Bakondy o razstavi »Po begu« o begu ljudi v 1990ih letih po razpadu Jugoslavije Razstava »Nach der Flucht« (Po begu) se ukvarja z begom ljudi v 1990ih letih po […]

Vida Bakondy: Pobeg/po begu

Na začetku je bil sprejem. Potem je prišla slika. Nato je dvakrat izpadel tok. Libanon in Avstrijo v času antropocena loči le tanka šipa in vitek časovni zamik. – Avstrijsko-ameriški […]

14:00 Koroška, 15:00 Beirut

Življenje za šipo – to ni več le realnost eksotičnih rib v akvarijih s peščenimi tli. V času pandemije lahko vstopimo v socialni svet le preko računalnika. Po ure bolščimo […]

Steklena pregrada

Dunaj Tudi letos se je na Dunaju spet odvijala mednarodna konferenca županov (NOW). Na sedmem srečanju NOW so se sestali župani in županje, mladina ter eksperti in ekspertinje iz 30 […]
Komentar: Ana Grilc [email protected]

Šest, sedem, zdaj!

Zgodbe iz življenja psihoanalitičarke Erike Freeman bi lahko polnile na ducate knjig (ali pa dolžino igranega filma, ali pa nekaj ur na nekem usnjenem kavču). Freeman se je leta 1927 […]

Konverzacije z Eriko Freeman

Zgodbe iz življenja psihoanalitičarke Erike Freeman bi lahko polnile na ducate knjig (ali pa dolžino igranega filma, ali pa nekaj ur na nekem usnjenem kavču). Freeman se je leta 1927 […]

Konverzacije z Eriko Freeman

Vsak teden hitijo čez naše ekrane na lovu za naslednjim znakom, ali zasledujoč naslednjega tata oz. naslednjo tatico. Imajo ostra očesa in prodorno pamet. So vitezi 21. stoletja: detektivi in […]

Kot v filmu

Dunaj Na Dunaju v Akademie-theatru se ob zasneženih večerih lahko prisostvuje zadnjim uram obsojenega. Drama »Der Henker« (Rabelj) Marie Lazar iz leta 1921 govori o morilcu, ki si želi pred […]

Dolžnost dobrega meščana

Gradec Na Solnograškem v pisarni, za mogočno pisalno mizo iz temnega lesa, ob oknu pogledom na avstrijske Alpe, lesketajoče se od belega snega, sedi »nekam … znan« mož. Imigracijski oficir […]

»Gospod Frickl, nekako se mi zdite ... znani«

2019 praznujemo 30. obletnico konvencije Združenih narodov (ZN) o otrokovih pravicah. V konvenciji, ki so jo sprejele vse članice ZN razen ZDA, so zapisane med drugim pravice otrok do zaščite […]

Teatr drznih

»[…] Napačen jezik sem govoril. Nate nikoli nisem nazdravil, ker se zate sramujem. […] Hey, Domovina. Zakaj zapiraš vse poti?« Domovina, upor, odgovornost – to so teme novega albuma »Vulgo« […]

Temni gozdovi domovine

»[…] Napačen jezik sem govoril. Nate nikoli nisem nazdravil, ker se zate sramujem. […] Hey, Domovina. Zakaj zapiraš vse poti?« Domovina, upor, odgovornost – to so teme novega albuma »Vulgo« […]

Temni gozdovi domovine

»Narava demokracije se kaže v tem, kako se ravna z manjšinami.« Karin Kraml je svetovljanka v pravem pomenu besede. Živela je med drugim v Bruslju, Avstriji in Angliji. Sama se […]

Spremenljiva in neodvisna

Tisti, ki si v vsakdanjem pogovoru prihrani dodatek »Klagenfurt«, če govori o Celovcu ali (izven družine) »Koroška«, če govori o »Kärnten«, bo raje opustil hvalospev na glavno mesto Južne Tirolske. […]

T r i k o l o r a

»Ko sem pred dvanajstimi leti prišel na Koroško, so me vsi vprašali: Zakaj prihajaš v to Haiderjevo deželo? Ti, kot levičar? Jaz sem odgovoril le, da ravno kot levičar moraš […]

Gospod Riess v avstrijskem močvirju

Življenje se sestavlja iz trenutkov lahkote in vranje črne teme. Toda tehtnica vedno išče svoje ravnotežje. Redkokdaj je kdo to bolje spoznal kakor pisateljica Lily Brett.  Lily Brett se je […]

Zgodbe ljubezni

Bežimo, tecimo, cigani gredo, v rjavih bisagah otroke neso – tako se glasi slovenska otroška pesem. Manjšina Romov in Rominj je bila od nekdaj žrtev stigmatizacije in diskriminacije. V medijih […]

Ustvarjalec sreče

Rahlo brenkanje kitare, prezentna pihala in mitični motivi. Lirika, prepletena z nežno glasbo, ki zleze pod kožo. Z novo ploščo »Dreams Pyre« se glasbena skupina »Queen Leer« na novo predstavi […]

Preporod posebnega značaja

Ste član a capella skupine Basbaritenori. Kako je bend nastal? Filip Tyran: Leta 2006 smo vsi sodelovali pri muzikalu »Coming Home«, ki ga je tedaj Christian Kolonovits v Oberwartu spravil […]

Lepota enostavnosti

Dunaj V torek, 5. maja, je interkulturni magazin »Heimat Fremde Heimat« praznoval 30 let obstoja. Z  naslovom Heimat 3.0 je format, ki že tri desetletja zastopa kulturno raznolikost, sožitje in […]

V znak človečnosti in spoštovanja

Jutro je. Z vonjem sveže kave v nosu odprem dnevni časopis. Ko pričnem brati in mi hrup dunajskega mesta v ušesih doni, se tanek papir zmečka med mojimi trepetajo-čimi prsti. […]

Vsakemu imenu v spomin, vsak dan znova

Zakaj si pričel pisati poezijo? Aljaž Pestotnik: Star sem bil okoli 15 let, ko sem res začel pisati. Moram priznati, da ne vem točno, kaj me je privedlo do tega, […]

Preplet besed

Obiskovali ste Slovensko gimnazijo v Celovcu. Že kot mladinka ste pisali liriko. Zakaj ste pričeli pisati pesmi in kaj vas je pritegnilo pri slovenskem jeziku? Cvetka Lipuš: Pesmi sem začela […]

»Jezikolomka«

Kako je nastal prvi slovenski dvojezični vrtec Dunaja? Kaj so bili ovire, ki jih je bilo treba premagati? Slovenski dvojezični vrtec je nastal lansko leto septembra in sicer v okviru […]

Otro(š)k(i) (vrtec) svojega časa

Študirali ste etnologijo in politologijo. Nadalje ste obiskovali tudi pedagoško visoko šolo. Kako ste prišli k filmu?  Karin Berger: Odločitev, da bom obiskovala pedagoško visoko šolo je nastala pod določenim pritiskom. […]

Kabinet, kuhinja, kamera

Uprizorili ste generacijski teatr, pri katerem so dijaki in dijakinje šole Caritas za socialne poklice in stanovalci doma starejših »Haus Elisabeth« sodelovali v igri »Das Glück hat Zeit« (Sreča ima […]

Od mladih do starih nog

Kako ste prišli prvič v stik z lutkami in kaj vas je na njih tako fasciniralo? Breda Varl: Z lutkami sem v bistvu prišla v stik preko Tineta, ko sva […]

Magija, coprnija, lutkarija

»Zgodovina je pretekla. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Kaj bi brskali po minulem?« Take ali podobne besede je vsakdo izmed nas že slišal. Pogosto jim sledi zaničljivo zamrmljan: […]

Most med sodobnostjo in preteklostjo

Mesec, ki se je letos fokusiral na temo koroških Slovencev in Slovenk v uporu, je 11.12. pričel z branjem ter diskusijo o novem stripu o »Peršmanhofu«. Knjiga Peršmanhof 25. April […]

Antifašistična zima Prebiti led

Zborovodkinja Petra Schnabl-Kuglitsch sodeluje v operi s svojimi dijaki in dijakinjami iz glasbene šole Gustava Mahlerja v Celovcu. Opero, ki jo prireja »Orgelland« in jo podpirajo društva ob obletnici in […]

Petje čmrlja

Ko človek doživi travmo, lahko reagira na najrazličnejše načine. V kulturologiji se govori o uporniškem, prikrivalnem ter o namerno potlačevalnim ravnanjem (prim. Bukow in Wakounig). Ko dežela doživi travmo, se […]

Trn v peti

Rudi Benétik je svobodomislec. Umetnik iz Podjune je iz male vasi potoval v širni svet. Obiskoval je Egipt, Indijo, Hrvaško, Švico, Turčijo itd. Niti v življenju, niti v svoji umetnosti […]

Rudi Benétik: Vidna poezija

Dunaj S tako nostalgičnim pogledom nazaj smo v petek , 7. decembra, praznovali 95. obletnico Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Slavnostno praznovanje obletnice častivredne organizacije KSŠŠD se je […]

KSŠŠD - Ko Klub praznuje rojstni dan

Živi razgibano življenje. Študirala je v Rimu, delala je kot zunanja poročevalka v Moskvi in Bonnu, na Dunaju je vodila evropski žurnal radia ORF. Toda ni samo popotnica. Ne. Susanne […]

Intervju: Susanne Scholl - 2018 stopinj pod ničlo

»Dokler smo živi, stremimo za dirjanjem okrog sveta, da bi videli sonce, obrnjeno na glavo,« piše ameriška avtorica Eli-zabeth Bishop. Avstrija, Jordanija, Amerika. Boris Resetarits, sin in nečak znanih gradiščanskohrvaških […]

Z vsega sveta

Iz Koroške v Ameriko V Bostonu se govori o »indijanskem poletju«. Drevesa so pobarvana rdeče, rumeno in oranžno. Tla so posuta z listjem in jesensko sonce sije na glave študentov […]

Impresije iz onstran Atlantika

Intervju z umetnico Barve se prelivajo ena v drugi in nastaja mrk, v katerem se borita magenta in vijolična. Skoraj naravno svetita pigmenta v tisočih odtenkih. Le ob robu se […]

»Lost in translation« - Slovaška v Pliberku

Klaus Ottomeyer Nenadoma ti zastoji dih in izostane sröni utrip. Trenutek, na katerega si öakal dneve, mesece, leta, iznenada je tu. Tuja roka se ti dotakne ramen in na tihem […]

Napenjati možgane

Poletna glasbena delavnica v Tinjah se je tudi v enajstem letu delovanja izkazala kot priznana šola za tehniko glasu. Dunaj Koroška Slovenka Annamaria Šikoronja-Martines je doraščala v hiši, katere stene […]

Vzeti pot pod noge

Raj se nahaja v Blačah. Presenetljivo je, da najdeš veliko manj brenkanja harf, vseobsegajoče luči, debelih puttov, našopirjenih oblačkov in bradatih mož, kot bi si človek mislil. Kajti raj ali […]

Raj na zemlji

Upor ima mnogo oblik. Dvignjeno pest, prekrižane roke, kričanje ali molk. Pokaže se naslikan na (krajevne) table, kot nališpan znak na licu ali kot seganje roke v roko. Lahko pa […]

Dvojezičnost ni dvoličnost

Največkrat so Francozi. Nosijo ozke, črne puli ovratnike, v stilu eksistencialistov. Kadijo vitke cigarete in pijejo le rdeče vino (ne najdražjo sorto, seveda). Gibljejo se le med pomazano delavnico, starimi […]

Genialna poteza

Vsak človek je matrjoška. Nešteto različnih verzij enega in istega. Učitelj lahko nosi strastnega bobnarja v sebi. Umetnik se lahko bori z drugo dušo, tisto suhoparnega jurista (katerega premoč starši […]

Rezka Kanzian: Pustiti mislim prosto pot

Vsak človek je matrjoška. Nešteto različnih verzij enega in istega. Učitelj lahko nosi strastnega bobnarja v sebi. Umetnik se lahko bori z drugo dušo, tisto suhoparnega jurista (katerega premoč starši […]

Rezka Kanzian: Pustiti mislim prosto pot

Pogovor s Štefanom Pinterjem Za mnoge je Štefan Pinter le ime na žareče rumenem učbeniku zgodovine. Za druge je grozljivo se bližajoči glas iz ospredja razreda, ki si ga slišal, […]

Pogača in pirožok (погача и пирожок)

Pokaži mi svojo klet in povem ti, kdo si. Pod leseno hišo, ki je redko kdaj obiskana, se razteza cel labirint nedotaknjenih prostorov. V teh votlinah izginjajo pozabljene sanje in […]

Razkošje v glavi - Pogovor z Gregejem Krištofom

Christine Nöstlinger je rodila mnogo junakov. Skozi njihove žile teče črnilo in njihova koža je nežna kot pergament. A niso manj živi kot otroci, ki divjajo po igriščih. So prijatelji, […]

Svet iz besed

Švicarski borec za človekove pravice Jean Ziegler v pogovoru za Novice Če na cesti vprašate pešce, kdo je bil šofer Che Guevare ter prijatelj Jeana Paula Sartra in Simone de […]

»Upam, da se bodo naprej borili« - Jean Ziegler se solidarizira z mladimi koroškimi slovenskimi protestniki

V pogovoru: Simon Schnabl Bil je fant kot vsak drug. Živel je v mali vasici na Koroškem. Obiskoval je Slovensko gimnazijo, enkrat na leto žegen, Slovenski ples in Akademijo. No, […]

Veliki koroški Gatsby

Intervju z Vereno Gotthardt Blaženo se smejijo z oljnih slik. Obtežene s težkim blagom obleke so izklesane iz belega marmorja. S čopičem v roki, umazani od barv, stojijo pred slikarskim […]

Od feministke do feministke – od človeka do človeka