11. novembra se je na Dunaju končala vsakoletna novembrska prireditev BUCH WIEN. V veliki hali sejemskega razstavišča v Pratru je razstavljalo več kot 300 razstavljalcev iz približno 10 držav knjižne novosti letošnjega leta. Na številnih stojnicah so bile na ogled predvsem nove knjižne izdaje avstrijskih založb. Nove publikacije so razstavile tudi slovenske celovške založbe Drava, Wieser in Mohorjeva založba.

Dunaj Povsod po mestu so se poleg tega vrstili najrazličnejši kulturni dogodki, literarna branja, pogovori z avtorji in predstavitve najrazličnejših knjig. Tokrat je bilo po zaslugi Javne agencije za knjigo iz Ljubljane in dunajskega Slovenskega kulturno informativnega centra SKICA spet posebno močno zastopano slovensko leposlovno ustvarjanje. V Avstrijski nacionalni knjižnici so tako 6. novembra v nabito polni dvorani na prireditvi IVAN CANKAR IN DUNAJ predstavili dunajske odlomke iz slovenskega televizijskega filma o Ivanu Cankarju, v katerem znani režiser predvsem dokumentarnih televizijskih filmov Amir Muratoviç predstavi iz posebnega zornega kota velikega slovenskega pisatelja ob stoletnici njegove smrti z dokumentarnimi vložki in igranimi prizori.

Slovenska javnost je navajena na soočanja s težkim, melanholičnim, sentimentalnim in bolestno občutljivim, a tudi zbadljivo kritičnim Cankarjem. Tukaj, v filmu o njegovem življenju na Dunaju, kjer je živel dobrih deset let in ustvaril nekaj svojih poglavitnih del, pa ga doživimo kljub njegovi stalni denarni stiski v precej bolj svetli luči tudi kot erotičnega bohemskega Cankarja v dolgotrajni zvezi s Štefko Löffler v njegovem dolgoletnem bivališču v delavski četrti Ottakring. Predvajanje filma o Cankarju je dodatno poglobil razgovor o pisateljevem pomenu za slovensko in evropsko literaturo, ki ga je vodil publicist in prevajalec Alexander Studen Kirchner in pri katerem je poleg režiserja Muratoviça sodeloval prevajalec proznih, dramskih in esejističnih Cankarjevih del v nemščino Erwin Köstler. Pri celovški založbi Drava je do zdaj izšel že zajeten izbor različnih Cankarjevih del v nemških prevodih. Ti, oblikovani v moderni nemščini, ki pa jo je prevajalec odlično prilagodil Cankarjevemu melodičnemu slovenskemu stilu, nudijo nemškim bralcem dobro informacijo o Cankarjevem zelo bogatem in razvejenem opusu. Köstler, ki je tudi literarni zgodovinar, interpretira Cankarja na poseben način, ki se velikokrat loči od tradicionalnih slovenskih pogledov. Na veliko poudarja Cankarjevo socialno kritično angažiranost in njegov istočasni evropsko univerzalni duhovni razpon. Na dunajski prireditvi je opozoril na znanstveno študijo Dušana Pirjevca Ivan Cankar in evropska literatura, ki po njegovem mnenju kot velika izjema slovenskega literarnega zgodovinopisja med množico raznih slovenskih knjig o velikem pisatelju edina primerno osvetli Cankarjeva literarna prizadevanja in jih istočasno postavi v evropski kontekst.

Dan zatem so v prostorih Avstrijske družbe za literaturo spregovorili o publikaciji, v kateri Alma Karlin leta 1931 v nemščini opisuje prvih trideset let svoje življenske poti, ki jo je vodila iz Celja na za žensko tedanjega časa neobičajna potovanja v daljne dežele. Knjiga je pred kratkim ponovno izšla v uredništvu Jerneje Jezernik pri berlinski založbi AvivA. Precej pozornosti je bilo namenjeno tudi pisateljem različnih narodnih manjšin. Že 5. novembra sta v kavarni Korb nastopila dva znana slovenska pesnika, Tržačan Marko Kravos in dvojezično pišoči koroški jezikovni eksperimentator Jani Oswald. Posebno pozornost so prireditelji namenili letošnjemu prejemniku Velike avstrijske državne nagrade za literaturo, koroškemu Slovencu Florjanu Lipušu. Ta je zadnjega dne prireditve 11. novembra na sejmišču v Pratru predstavil svoje meditativno prozno delo Mirne duše, ki je v nemškem prevodu lansko leto izšlo pri založbi Jung und Jung.

Več bralnih nastopov sta opravila tudi Brane Mozetič in Goran Vojnoviç z v nemščino nedavno prevedenima proznima deloma. Mozetič je avtor romana s psihološko problematiko Objemi norosti, Vojnoviç pa je opozoril nase z v Sloveniji nagrajenim romanom Figa, v katerem so ponovno tematizirane travme, ki so nastale ob propadu nekdanje multinacionalne Jugoslavije.

Poseben dogodek je bil namenjen slovenskemu kriminalnemu romanu, še posebej nemškemu prevodu Morilske idile Mete Osredkar, ki je izšel pri celovški založbi Wieser. Izostalo tudi ni srečanje s slovensko literaturo za otroke v nemških prevodih. Manica Musil je predstavila slikanico Slon Stane, ki je v nemščini izšla pod naslovom Theo der Elefant.

Poleg tega moramo omeniti dve publikaciji na Dunaju živeče vsestransko razgibane umetnice Eve Petrič, o katerih so spregovorili na prireditvi avstrijskega PEN – kluba na razstavišču BUCH WIEN. Njena umetniška monografija webbing je izšla pri celovški založbi Drava, njena nemška eksperimentalna prozna knjiga tvoja glava je polna metuljev pa pri dunajski založbi Löcker.

V istem času je v dunajskem kulturnem centru Korotan potekalo tudi Martinovanje s knjigami celovške Mohorjeve založbe, na katerem je diplomat, politik, pravnik in ustavni sodnik Ernest Petrič 8. novembra spregovoril o svojem razgibanem življenju, ki ga je opisal v knjigi Spomini in spoznanja.