Lesno podjetje »Holzbau Gasser« v Kajzazah pri Bilčovsu je uspešno že skoraj 70 let. Ustanovil ga je leta 1953 Franc Gasser starejši. Leta 1991 ga je nasledil njegov sin Franček, lansko leto pa je prevzel vodenje Frančkov sin Fabian. Trenutno podjetje zaposluje okoli 40 delavcev, podjetniško geslo, ki zagotavlja uspeh, pa je: »Treba je biti v koraku s časom.«
Katera je vrsta lesa in od kod izvira?
Franc Gasser ml.: V glavnem je smreka, nekateri deli so iz macesna – glavna vrata, deli mize in zunanji del kot fasada, saj je bolj trpežen kot smreka. Na vsak način mora biti les, saj se s tem ukvarjamo. Les je iz Avstrije, večinoma iz Štajerske in Salzburga, pa tudi iz Koroške.
Kolikšna je cena vaše mobilne hiše »Wohnbox«?
Franc Gasser ml.: Vse skupaj stane 139.000 evrov. Cena vključuje vso notranjo opremo, poleg pohištva tudi gospodinjska aparata – pečico in pralni stroj, montirane luči in televizor.
Ingrid Gasser: Cena stroškov je 30 evrov na mesec. Vi pridete, rečete »to se mi dopade, prosim, v treh mesecih jo hočem imeti« in mi vam hišo postavimo.
Wohnbox by Gasser
»Wohnbox by Gasser« – novost, ki jo podjetje ponuja strankam za nakup ali v najem, je lesena mobilna hiša v minimalističnem duhu, s površino 31 m2. Eni ali dvema osebama ponuja vse, kar potrebuje, potrebujeta. Ima majhno kopalnico, kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. Ogrevanje je električno. Stropi so visoki kar 2,8 m in ustvarjajo občutek velikega prostora, »to je zato, ker je tako majhna kvadratura,« pojasnjuje Franc Gasser ml. Zaradi možnosti prevažanja na cesti je široka samo 3,5 m. Vse pohištvo temelji na uporabnosti, pod posteljo je na razpolago dodatna postelja, da lahko v primeru obiskov prespita še dve osebi. Miza ob kavču v dnevni sobi je v obliki kvadra, prav tako s predalom; ob stenah so lesene omare, visoke do stropa in kot take nudijo veliko prostora za shranjevanje. Ideja o mobilnih hišah prihaja iz Amerike. Hišo lahko postaviš za kratek čas, za par let, in potem jo vzameš s seboj.
Mi lahko poveste kaj o začetkih vašega podjetja z družinsko tradicijo?
Franc Gasser ml.: Podjetje Gasser je bilo ustanovljeno leta 1953, ustanovil ga je moj oče Franc Gasser, potem sem ga prevzel jaz leta 1991. Tako kot pred desetimi leti, tudi danes zaposlujemo okoli 40 ljudi, v sezoni nekaj več. Zaposlene imamo zelo dobre tesarske mojstre in tudi vajence. Lansko leto septembra je podjetje prevzel moj sin Fabian Gasser, jaz pa sem se upokojil. On je po izobrazbi arhitekt in tesarski mojster. Arhitekturo je študiral na Dunaju, tukaj pa se je priučil predvsem praktičnega dela in opravil izobrazbo za tesarskega mojstra, kot sem to po izobrazbi tudi sam.
Ingrid Gasser: Jaz sem upokojena že drugo leto, sicer pa sem v podjetju odgovorna za promocijo. Prej sem bila učiteljica na pedagoški visoki šoli.
Ali je pandemija občutno vplivala na vaš posel?
Franc Gasser ml.: Malo že, ampak poslovanja ni bilo treba prekiniti. Je že bil eden ali drug malo bolan, ampak dela nismo prekinili in smo lahko normalno delali. Na začetku obdobja pandemije smo imeli sicer manj posla in nismo vedeli, kako se bo delo nadaljevalo, ampak pri nas ni nevarnosti za okužbo, ker delamo največ v zunanjih prostorih, notranji delovni prostori pa so zelo veliki.
Od kod so vaše stranke, kje postavljate svoje lesene objekte?
Franc Gasser ml.: Zdaj največ v Avstriji, med drugim na Dunaju, predvsem pa delamo na Koroškem. Pred desetimi leti smo veliko delali tudi v Sloveniji, npr. v Trebelnem, to je v bližini Novega mesta, kjer smo načrtovali celo vas. Naše ponudbe predstavljamo na naši spletni strani www.holzbau-gasser.at.
Za nekaj vaših projektov ste prejeli posebne nagrade. Katera je najbolj aktualna?
Ingrid Gasser Prejeli smo nagrado »Holzbaupreis 2021« za umetniški atelje »Kunst-Mill-Annex«. Na pogled je to genialen in izredno zahteven projekt, odličen atelje. V njem je izredno svetlo, kar ustvarjajo okna v kotih. V tem ateljeju v Sankt Margarethen v Wolfsbergu stanuje umetnik Pepo Pichler s svojo ženo.
Franc Gasser ml. On je pri nas na vrtu naredil tudi skulpturo. Ideja za nastanek tega ateljeja pa je od ameriškega arhitekta Marka Macka.
Umetniški atelje »Kunst-Mill-Annex« je s svojimi diagonalnimi kotnimi okni res poseben. Kdo je sodeloval pri tem projektu?
Franc Gasser ml. Diplomirani inženir Kurt Pock je poskrbel za inženirstvo oz. statiko, Florian Klaura za vse kovinske detajle, zunanje in notranje. Arnold Poeschl, mož moje hčere, je fotografiral. Mi smo skrbeli za glavni del izdelave projekta, za les, bilo pa je še nekaj drugih strokovnjakov, s katerimi smo že večkrat uspešno sodelovali.
Kakšen je vajin občutek na začetku upokojitve?
Ingrid Gasser: Če ne bi bilo pandemije, bi bilo lepše. Kljub temu je lepo.
Franc Gasser ml.: Je pa res, da malo še pomagava v podjetju.
Na kateri vaš projekt ste najbolj ponosni?
Franc Gasser ml.: Najbolj sem ponosen na to, da sem se po tako dolgem in uspešnem delovnem obdobju uspel upokojiti. 46 let sem delal v našem podjetju, glavni vodja sem bil pa več kot 30 let. Vesel sem tudi, da se delo v podjetju uspešno nadaljuje, da smo v koraku s časom in se razvijamo. To, da je sin zaključil študij arhitekture, pomeni za podjetje spet nekaj novega, drugačen pogled na vse.
Ingrid Gasser: Prepričana sem, da je moj mož lahko upravičeno ponosen.
Franc Gasser ml.: Ponosen sem predvsem na to, da sem smel prevzeti podjetje od svojega očeta in da je bil moj sin Fabian pripravljen prevzeti podjetje spet od mene in nadaljevati našo družinsko tradicijo.
Ingrid Gasser: To ni tako samoumevno.
Kateri projekt vam je pomenil največji izziv?
Franc Gasser ml.: Imeli smo tako veliko projektov, da je kar strah in groza. Zelo lep projekt je bil v Trebelnem – posestvo Pule. Veliko lepih projektov smo naredili tudi ob Vrbskem jezeru. Tudi za državo smo naredili veliko javnih projektov.
Ingrid Gasser: Ponujamo tudi možnost, da stranke same sodelujejo pri uresničevanju projektov. S tem so projekti cenejši, npr. za mlade družine.
Kaj pomeni vaše geslo »treba je biti v koraku s časom« v praksi?
Franc Gasser ml.: Leta 2013 smo npr. naredili nov tehnični biro. Takrat je že sodeloval sin Fabian kot arhitekt. Stalno je treba vlagati v razvoj. Načrtujemo, da bomo šli v Nemčijo pogledat novega robota. Roboti izhajajo sicer iz avtoindustrije, in bomo videli, če lahko uresničimo »robotni center« za obdelavo lesa. Že zdaj je naše delo avtomatizirano s pomočjo računalnikov in strojev. Robotni center pa bi bil nekaj specifičnega, saj omogoča obdelavo lesa v 3D obliki. V to bomo kar investirali nekje okrog 700.000 evrov.
Ingrid Gasser: Tako moraš iti s časom. Stalno se moraš razvijati.
Franc Gasser ml.: Na Koroškem smo bili že v 80. letih prejšnjega stoletja prvo podjetje, ki je digitalno oblikovalo objekte. Konstruirali smo jih na računalniku, potem je šel ukaz do stroja, ki je obdeloval les. Naša investicija je temeljila na viziji sodobne, natančne in hitre obdelave in oblikovanja lesa. Za takšno avtomatizacijo sta potrebna samo dva sodelavca, prej, ko se je to delo opravljalo ročno, pa je bilo potrebnih 20 ljudi.
