Pogovor

Gibanje za kulturo, projekt (Ne)znano zamejstvo: Predanost delu za kulturo

Gibanje Kultura-Natura je znano po državnih priznanjih Naša Slovenija, projektu (Ne)znana Slovenija, Slovenski kozolec, Mojstri pevci – Kropa in drugih projektih, med katerimi je (Ne)znano zamejstvo gotovo zanimiv tudi za Koroško. Pogovarjali smo se s predsednikom Kulture-Nature Slavkom Mežkom.

Kako bi se predstavili, če upoštevamo vaše delo za kulturo?

Slavko Mežek: Sem kulturni radovednež, zanesenjak in če se le da, tudi ustvarjalec. Večino zrelih delovnih let sem deloval kot glasbeni pedagog – zborovodja, zaneslo pa me je tudi med kulturne animatorje – organizatorje, celo v t. i. kulturno »politiko« na različnih ravneh. Zgodaj sem spoznal temeljno izročilo in potencial skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki ga skušam iskreno in spontano živeti, udejanjati in po svojih skromnih možnostih tudi bogatiti. Pravzaprav me je življenje kulturnega nemirneža obdarovalo z mnogimi nenadejanimi privilegiji, znanstvi in spoznanji, ki jih skušam povezovati v vedno bolj belolaso sporočilo mlajšim nasled­nikom. Nekaj o vsem tem je pod mojim imenom zapisanega na »obrazislovenskihpokrajin.si«, pišem pa tudi Utrinke, nekakšna spominjanja o dogajanjih in ljudeh, ki so zaznamovali moje poti ali pa sem v njih ali z njimi pustil kakšno zanimivo, spomina vredno sled tudi sam. 

Kdaj je nastalo vaše gibanje in zakaj »gibanje«, ne »društvo«?

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija je zraslo iz predhodnice z imenom Naša Slovenija – Slovenia Nostra, ustanovljene že leta 1996. Ta »pridatek« na zahodni meji našega kulturnega prostora odzvanja v zgodovinsko neljuba dejstva, zato smo se mu odpovedali, slovenski del imena pa smo nadeli priznanjem Naša Slovenija, s katerimi že dolgo nagrajujemo zgledne prakse iz naslova gibanja. Doslej smo jih razpisali desetkrat, nabralo se je 300 predlogov, podelili smo jih 121. S predstavljanjem in povezovanjem mnogih vzornih akterjev delujemo po vseh slovenskih pokrajinah, seveda tudi v zamejstvu od Trsta čez Celovec do Monoštra, vse do Splita. Tudi na Koroškem, od Ziljske Bistrice do Pliberka in nenazadnje Potrne smo smeli spoznati in simbolično nagraditi imenitne skrbnike skupne dediščine. Torej, po pravilih smo društvo, po dejanjih in širini pa vseslovensko gibanje. 

Vedno smo bili iskrena civilna pobuda, nikoli turistična agencija ali subvencionirani privesek dnevnih »politik«. Projekt je rasel iz lastnih korenin, s predanim delom, včasih kljubujoč nezrelim šikaniranjem, s težavami na robu obstanka – a vsebina je tolikanj dragocena in nujna, da ob mnogih protežiranih »enodnevnicah« ni presahnil in se nadaljuje. Naj namignem še spodbudo: tudi »zamejci« dokaj slabo poznajo »zamejstvo«: morda bi bili naši programi in znanstva zanimivi tudi za tovrstna srečanja.

Kaj je projekt (Ne)znano zamejstvo?

(Ne)znano zamejstvo smo nevede zasejali z MePZ in OPZ Zarja iz Železne Kaple že leta 1996. Na poti na naš koncert v Lenart sredi Slovenskih goric smo se ustavili v Mariboru in na sejmu GOSTTUR predstavili Železno Kaplo, grape in kulturno izročilo ljudi pod Obirjem. Predstavitev je nadvse uspela, organizatorji so me povabili med sodelavce in 1997 je bil na istem sejmu »zamejski teden« s sodelujočimi, vse od Tržačanov, Beneških Slovencev, Rezijancev, s Koroško in Porabjem, tudi Slovenci s Hrvaške so bili z nami. Na posvetu smo ustanovili projekt (Ne)znano zamejstvo, ki v mnogih oblikah živi še danes. Leta 2000 smo zamisel o tem projektu nadgradili v čezmejno fundacijo Poti kulturne dediščine ŠKD Slovenija, soustanovitelji so bili SPZ, KKZ, Planika Kanalska dolina, Rezijani, Zveza Slovencev na Madžarskem, ugledni posamezniki od tu in tam. Za nami je pr. 900 šolskih ekskurzij, na katerih mladi na 16 različnih poteh spoznavajo tamkajšnjo kulturno in naravno dediščino, vsestransko ustvarjalnost in priložnosti, predvsem pa v neposrednih soočenjih tudi naše številne sodelavce, prostovoljce, pričevalce. Največ skupin se odpravi na Koroško, priljubljena je tudi Tržaška vse do Doberdoba, pa Benečija, Rezija, v povezavi s Porabjem tudi Pavlova hiša v Potrni. 

Kaj je v Kulturi-Naturi najbolj aktualno?

Pred veliko nočjo bomo objavili 11. razpis za priznanja Naša Slovenija. Kot veste, je njeno kontinuiteto za dve leti prekinil koronavirus. Spodbuda za nadaljevanje je bila izrečena ob nedavni izročitvi priznanja hčerki galeristke Marije Šikoronja na njeni spominski razstavi v Celovcu. Razpis bo spet namenjen celotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, odprt bo do konca junija. Žirija bo pod vodstvom dr. Herte Maurer-Lausegger poleti pregledala nominacije ter izbrala nagrajence, septembra bomo razposlali vabila in s pomočjo medijev predstavili lavreate, podelitev pa bo v začetku oktobra na Bledu.

1 2 11