Začasni vodja ljuske šole v Štefanu v Zilji Daniel Mešnik se spoprijema z izzivi ohranjanja slovenskega jezika tam, kjer je rojenih govorcev res le še za peščico.
Po rodu ste Ziljan, vaše ime pa je videti zelo »slovensko«.
Daniel Mešnik: Tudi naš priimek je bil ponemčen. Imam dokumente, kjer je ime mojega starega očeta napisano z nemško različico, torej Meschnig. Ko pa se je poročil, je župnik, ki je bil zaveden Slovenec, ime zopet zapisal po slovensko. Nevesta, torej moja stara mama, je namreč bila župnikova sestra.
Ste kot otrok na Zilji še imeli slovensko govoreče vrstnike? Kakšna je jezikovna situacija danes?
Doma smo govorili slovensko, zunaj doma pa slovensko govorečih prijateljev v vasi tako rekoč nisem imel. V 70. letih so pri nas starši redko z otroki govorili slovensko. Danes imamo na Zilji le še nekaj družin, ki so ohranile slovenščino kot družinski jezik.
Pred dobrim letom ste prišli na šolo in na začetku tega šolskega leta začasno prevzeli vodstvo ljudske šole v Štefanu na Zilji, ker je ravnateljica na porodniškem dopustu. Kakšna je jezikovna situacija v šoli?
Preden sem prišel v Štefan, sem poučeval na Čajni, v Zahomcu in na drugih šolah v Ziljski dolini. Na šoli v Štefanu na Zilji imamo štiri razrede, ki so vsi dvojezični, prijav k pouku slovenščine pa imamo okoli 50 odstotkov. Zanimivo je, da pred nekaj leti prijav ni bilo. Potem pa so se na pobudo ene družine začeli prijavljati k dvojezičnemu pouku in število prijav je čez leta naraslo. Očitno so starši ugotovili, da je to vendarle nekaj dobrega. Otrokom skušamo poleg dvojezičnega pouka nuditi različne jezikovne situacije, tako na prireditvah zapojemo tudi kakšno pesem, pri čemer sodelujejo kar vsi otroci, ne glede na prijave. Redno obiskujemo slovenske lutkovne ali gledališke predstave, sodelujemo pri slovenskih bralnih projektih in podobno.
Ste tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zila. Kako pa tam doživljate jezikovno situacijo?
Pri dolgoletnem predsedniku Urbanu Popotnigu sem bil dalj časa podpredsednik, potem pa sva na začetku leta 2022 zamenjala vlogi. V našem društvu je – podobno kot marsikje drugod – aktivnih nekaj družin, ki so ohranile slovenščino, naše kulturne dogodke pa obiskujejo tudi neslovensko govoreči, zato jih večinoma prirejamo dvojezično, pri gledaliških ali lutkovnih predstavah pa vsebino podamo pred začetkom predstave, tako da ji gledalci laže sledijo. Imamo nekaj stalnic, ki so dobro obiskane, na primer naš pomladanski koncert »Bivaži pr’ Zile«, ko se srečamo s kulturnimi skupinami okoli tromeje. V zadnjih dveh letih smo skušali privabiti otroke k lutkovnim predstavam in delavnicam. S tem naj se tudi spet oživi domača lutkovna skupina »Pikce pr’ Zile«. Sodelujemo z drugimi kulturnimi društvi, npr. s kulturnim društvom »Planika« iz Kanalske doline smo izdali kuharsko knjigo »Bakreni lonec«, pri letošnji adventni tržnici pa nas je podprlo kulturno društvo KPD Drava.
Za slovenščino se trudite v šoli in v kulturnem društvu. Kje pa si vaša glava in duša lahko odpočijeta?
Pri oblikovanju skulptur z naplavljenimi kosi lesa. Tem lesenim najdencem pogosto dodam še malo kovine, pa nastane nekaj novega. Tako je na primer iz starega pluga nastal angel. Rad pa tudi slikam. Za moje slike je značilno, da so večjega formata in da ne uporabljam čopiča, temveč slikopleskarski valjček. Z njim nanašam barvo, potem pa samo še za detajle morda uporabim svinčnik. S to tehniko smo skupaj s timsko učiteljico Christino Patterer z učenci 4. razreda letos ustvarjali adventne motive s svečami.
Kakšne načrte imate za prihodnost?
Upam, da bomo v šoli s kvalitetnim dvojezičnim poukom nadalje motivirali k prijavam in tudi ohranili in še izboljšali vzdušje med slovensko in nemško govorečimi. Podobno si želim tudi za kulturno društvo in za naš vsakdan. Upam, da bomo z našim delom ohranili slovenščino, posebej pa naše ziljsko narečje, kar bo v naslednjih letih tudi vsebina projekta »Digitalizacija ziljščine«, pa tudi, da bomo z našim delom in z našimi prireditvami privabili pripadnike obeh narodov in s tem ustvarili vzdušje medsebojnega razumevanja in tolerance.
