Predsednika društva Njiva zemljanov Karla Breitfußa, rojenega na Salzburškem, prijatelji in znanci brez izjeme kličejo Charlie, kakor ga je prva klicala njegova mama. Pred 40 leti mu je na avtostopu v Salzburgu ustavila Helena Valeško.

Na Njiivi zemljanov v Šmihelu so 11. aprila z oranjem začeli sezono del. Večnamenska freza je za silo opravila delo, ki ga je še lansko leto opravil konj. Z njivo biološko in po starem gospodari društvo Njiva zemljanov, ki ga vodi Karl Breitfuß iz Pliberka. »To je povsem nov stroj, delo z njim ni najbolj preprosto, saj gre bolj za vrtno kot pa poljedelsko orodje,« pove Breitfuß. Društvo je stroj kupilo s privatnimi sredstvi, 2500 evrov si poskušajo povrniti preko množičnega financiranja oz. crowdfundinga. Do njive v lasti koroške katoliške cerkve je društvo prišlo pred dvema letoma, lansko leto so prvič ročno želi s srpom, »to je bilo bolj mučno,« prizna Breitfuß. Na začetku je bilo v društvu dejavnih med 30 in 40 ljudi, danes redno prihaja na njivo kakih deset oseb. »Začetni entuziazem je popustil, nato pa je vmes prišla še korona. Ne gre pa nam samo za delo, kot je sajenje, okopavanje ali ročno odstranjevanje plevela, temveč tudi za zabavo, pogovore in druženje.« Lansko leto so imeli na njivi zemljanov prvo žetev in spravilo pridelkov. Kot pravi Breitfuß, so z žetvijo zadovoljni. »Zavestno smo morali reducirati zaradi poplav na zemljišču, a nam je kljub temu uspelo pridelati večino tega, kar smo sadili.« Letos bodo zmanjšali obseg zelenjave, manj bo korenja in in čebule, ki zahtevata veliko ročnega pletja, največ bo krompirja in fižola. Sejalni načrt je letos in lansko leto pripravil društvenik Martin Jernej. 

Društvenica Maria Hober med oranjem z novim strojem

Na njivi zemljanov tudi šolski otroci in mladoletniki, ki jim je sodišče ponudilo diverzijo

V društvu Breitfuß skrbi tudi za osebe, ki jih institucije, kot je recimo Neustart, na njihovo njivo pošljejo opravljat družbeno koristno delo. Doslej so imeli na »prevzgoji« mladeniča, ki se je dobro in samostojno znašel pri delu, in mladenko, ki je prvi dan na njivo prišla v čevljih z visoko peto. A tudi otroci iz okoliških šol na njivi spoznavajo, kakšno je bilo kmetovanje na polju, preden so se pojavili stroji. »Otroci pri nas spoznavajo opravila na polju, pridelke pa skupaj z receptom odnesejo domov,« pravi Breitfuß.

Mnogo je potoval kot tehnik podjetja Mahle 

Dokler je še živel na Salzburškem, je strojnik in električar po izobrazbi delal kot vlakovodja pri ÖBB. V tem času mu je na avtostopu ustavil avto Helene Valeško iz Pliberka, ki je leto in pol kasneje postala njegova žena in zdaj imata dva otroka. Tako je Karl Breitfuß pred pr. 40 leti postal Pliberčan. Charlie Breitfuß je do upokojitve pred dvema letoma delal v podjetju Mahle. Z napredovanjem v podjetju je Breitfuß od leta 1998 mnogo potoval v tovarne podjetja Mahle v Indiji, Mehiki, na Kitajskem, Japonskem in v Braziliji. »Če ne bi imel družine, bi takoj ostal v Braziliji, tako zelo mi je bilo všeč tam.« 

Za delo na zemlji je Karla navdušila prav žena Helena, ki je zelo povezana z naravo, veliko da na zdravo okolje, pa tudi na naravno pridelano hrano. Malo pred upokojitvijo je začel Breitfuß pogosteje eksperimentirati na ženinem vrtičku. »Ko se ti par posevkov dobro posreči, imaš s tem veselje, poleg tega pa tako na vrtu kot tudi na polju živiš v trenutku, tukaj in zdaj,« opiše Karl Breitfuß prednosti živega stika z zemljo in doda: »Ko se enkrat znebiš stresa, začno možgani drugače delati in prideš na povsem nove misli.«

Družbeno koristno delo na njivi

Helena Valeško-Breitfuß je pri Neustartu delala kot svetovalka, odgovorna je tako za moževo navdušenje nad delom na zemlji kot tudi za posredovanje ljudi, ki jim je sodišče namesto obsodbe ponudilo diverzijo, poravnavo v obliki družbeno koristnega dela. Gre za predhodno nekaznovane mladince, ki namesto kazni zaradi lažjih kaznivih dejanj z opravljenim družbeno koristnim delom ostajajo formalno nekaznovani. »To so vzgojni ukrepi s pozitvnim učinkom, ker mladinci doživijo posledice prekrškov še bolj intenzivno, ker morajo „delati“ navadno v prostem času ali dopustu,« pravi Helena Breitfuß-Valeško, ki je  v društvu Njiva Zemljanov pristojna za spremljanje teh klientov. V društvu želijo, da » bodo bralci in starši otrok lahko brez pomislekov sodelovali na naši njivi«. »Veselili bi se, če bi se nam pridružilo še več ljudi, ki so voljni se gibati v naravi in prispevati svoje posebne talente in izkušnje. Vemo, da delo na njivi ni tako privlačno, skupno delovanje pa prinaša poleg dela tudi dobro počutje in družabnost, ki nas spominja na stare čase, ko so se kmetje zanesli na pomoc vaščanov pri žetvi ali pobiranju krompirja.«