Astrid Steharnig-Staudinger izvira iz gostilničarske družine v Žvabeku. Obiskovala je gostinsko šolo v Beljaku, nato je študirala internacionalno podjetništvo s poudarkom na centralni in jugovzhodni Evropi. Steharnig-Staudinger govori šest jezikov: nemško, slovensko, hrvaško, italijansko, angleško in francosko. Leta 2008 je ustanovila lastno podjetje Linking Brands by team4tourism, ki ga je vodila do leta 2023. Maja 2023 je prevzela vodstvo Österreich Werbung (ÖW). Njena težišča so kulinarika, digitalizacija in trajnost.
Od maja 2023 vodite Österreich Werbung (ÖW), najpomembnejšo avstrijsko marketinško organizacijo. Prej ste vodili lastno podjetje Linking Brands by team4tourism. Zakaj ste se odločili za novo pozicijo?
Že pri 15 letih, ko sem obiskovala gostinsko šolo v Beljaku, sem vedela, da si želim voditi ÖW. Sicer teh sanj zadnjih 15 let nisem zavestno zasledovala, a se je le zgodilo. Turizmu sem bila vedno naklonjena. Ko je bilo mesto razpisano, sta me mož in najboljša prijateljica spodbujala, naj se prijavim in sem se res. Kot strankarsko nepolitično me še posebej veseli, da sem dobila to mesto, saj to tudi ni samoumevno.
Kaj so naloge ÖW?
ÖW je nacionalna turistična organizacija z 220 zaposlenimi. Imamo 21 pisarn po vsem svetu in sodelujemo s 27 državami. Opazujemo, kateri trgi se razvijajo in kakšno je tam stanje kupne moči. Tako smo na primer definirali potencialne trge, v katerih še nismo aktivni. Mehika, Norveška, Portugalska in jugovzhodna Azija so trgi, ki se dobro razvijajo.
Ena od naših nalog je komunikacija, seveda tudi reklama za Avstrijo. To poteka na različne načine. ÖW na licu mesta sodeluje z organizatorji potovanj ter z mediji, pripravlja digitalne kampanje, organizira velike evente itd. Strategija je odvisna od trga.
Drugo področje nalog se je šele v zadnjem letu prav razvilo. Podpiramo turistična podjetja v Avstriji, hotele, regije in žičnice na področjih trajnosti, digitalizacije in umetne inteligence (UI). Ustanovili smo platforme za avstrijsko turistično branžo, kjer se lahko ljudje pozanimajo, kaj vse se na teh področjih dogaja.
Kako bi ocenili položaj Avstrije v internacionalnem turističnem kontekstu?
Avstrija je pomembna turistična država. Tudi v primerjavi z našimi tekmeci, kot so Nemčija, Južna Tirolska in Švica, zavzemamo zelo dobro pozicijo, posebno, kar zadeva kvaliteto ponudb. Imamo zelo dobre penzione, počitniška stanovanja ter tudi hotele z več zvezdicami, seveda privabljata goste tudi naša narava in kultura, posebno Dunaj in Salzburg. V zimskem turizmu v Evropi smo celo vodilni.
Tudi glede trajnosti je Avstrija na dobri poti. Letos sem obiskala Skandinavijo, kjer izredno poudarjajo trajnost in o tem mnogo govorijo. Avstrija pa je veliko storila na tem področju, a premalo o tem govorila. Dejstvo pa je, da smo na tretjem mestu na seznamu trajnostnega potovanja (Sustainable Travel Index) med 99 državami.
Kateri dejavniki prispevajo k trajnosti avstrijskega turizma? Kje se Avstrija odlikuje glede na trajnost?
Zelo dobri smo na področjih vode in narave. V zimskem športu se že uporablja mnogo obnovljivih virov energije. Nekatere smučarske žičnice že stoodstotno delajo s solarno energijo ali imajo lastno hidroelektrarno. Skupaj z ministrstvom in gospodarsko zbornico smo sprejeli strategijo certificiranja za trajnostna podjetja. Tri destinacije smo zdaj certificirali (Seefeld, Wagrain in Saalfelden Leogang), za to pa je treba izpolniti celo vrsto kriterijev. Ti kriteriji vključujejo na primer ločevanje odpadkov ter mobilnost.
ÖW obdeluje 27 mednarodnih trgov. Kakšne so razlike v pristopih do različnih trgov?
Vsak trg ima svoje posebnosti. Vsako ÖW pisarno vodi nekdo iz Avstrije, zaposleni pa so domačini. Zelo pomembno je, da ljudje dobro poznajo in razumejo kraj. Turizem je zelo emocionalna zadeva. Pri prevodih na primer moraš paziti, da se tvoje sporočilo pravilno posreduje. Vedno znova smo doživeli, da prevodi, ki iz prevajalskih pisarn, ki nimajo mnogo opravka s turizmom, niso tako uspešni, kot prevodi od oseb, ki imajo čut za kulturo in uporabo jezika na tem kraju. Zato so nam lokalni eksperti zelo važni.
Eno od vaših težišč je kulinarika. Kakšne projekte izvajate ali načrtujete na tem področju?
Kulinarika je zelo pomembna točka. Opažamo, da je drugim državam uspelo – mednarodno se uveljaviti na tem področju – na primer Danska z nordic cuisine. Za Avstrijo je regionalna kuhinja nekaj samoumevnega. V prvem koraku so se pogovarjale vse deželne turistične organizacije skupaj s producenti in kuharji, da najdejo skupno pozicijo. To je uspelo. Avstrijska kuhinja ni le dunajski zrezek in sacher torta. Že če si ogledamo samo okraj Velikovec, spoznamo, kakšna odlična kulinarična kultura obstaja. Ustvarili smo torej skupno stališče in leta 2024 bomo poskrbeli za mednarodno komuniciranje. To reklamo zdaj prilagajamo za različne trge.
Avstrija tudi še nima Guide Michelina. Opazili smo, kakšno korist je imela od tega Slovenija ki je postala v Evropi in izven nje znana kot kulinarična lokacija. Naredili smo več kot 100 intervjujev z ljudmi in organizacijami, ki delajo na področju kulinarike, in mislim, da smo na dobri poti.
Potem ko ste prevzeli vodstvo ÖW, ste potovali po vseh zveznih deželah. Kakšne teme ali problemi so trenutno v koroškem turizmu?
Leto 2023 je bilo zelo nestanovitno. Poletje je bilo težavno zaradi neurij, zato je ÖW skupaj z deželo Koroško po poletju začela z jesensko kampanjo. Na splošno tesno sodelujemo s Kärnten Werbung, da bi pospeševali internacionalizacijo Koroške. Prej se je koroški turizem osredotočal bolj na Nemčijo in Nizozemsko, zdaj pa hočemo nagovoriti tudi druge trge. Ravno analiziramo, kateri bi se ujemali s Koroško. Velika prednost Koroške so jezera. Nasplošno raste pomen alpskih regij v turizmu, predvsem v državah, kjer je zelo vroče. Že letos smo na primer zaznali 50 odstotkov več turizma iz Savdske Arabije. Tu lahko Koroško bolje pozicioniramo. Tudi čezmejni aspekt, torej projekt alpsko-jadranske regije hočemo pospeševati. Alpe-Jadran nudi mnogo na področju športa. Tudi nekaj skupnih kulinaričnih projektov se je že izvedlo. Mislim, da je mešanica gorske dežele in južnega vzdušja odlična kombinacija. V zelo kratkem času in v kratkih razdaljah lahko kot turist doživiš tri kulture. To je res edinstveno!
Ali Koroška vabi tudi z dvojezičnostjo dežele?
Koroška ne vabi z dvojezičnostjo. Ampak mislim, da je to gotovo prednost dežele. Menim tudi, da je narodna skupnost tudi močno oblikovala značaj ljudi. Na Koroškem doraščamo z dvema kulturama. Tudi sama sem sodelovala pri slovenskem pevskem zboru in tudi pri gledališču. Takšne kulturne prakse so značilne za Koroško.
Kako lahko manjše regije in občine pospešujejo lastni turizem?
Južnokoroško območje se je v zadnjih letih turistično dobro razvilo. Seveda je še več potenciala, vendar za kaj več potrebujemo infrastrukturo – predvsem postelje. Na Suhi je na primer le malo možnosti za prenočevanje. Študije kažejo, da vedno več turistov išče mir in tu je dobra možnost za manjše kraje. Saj ni potrebno veliko – narave imamo namreč v izobilju. Tudi sama sem mnogo na poti in zame je potem res lepo, če sem doma in se lahko enostavno sprehodim po gozdu.
