
Christof Volk: Že pred uradno ustanovitvijo društva Container25 leta 2009 je obstajala kulturna iniciativa. Želeli smo s kulturo poživiti prazne prostore v okoliščini. V bivšem mlinu je nekaj umetnikov in umetnic začelo z delom in nekaj kulturnih delavcev je začelo organizirati prireditve. Prirejali so literarne večerje, kaberete, koncerte itd. Potem so nam ponudili redno uporabo današnjih prostorov za kulturne prireditve. Bilo nas je pet, ki smo se potem odločili, da bomo prevzeli organizacijsko delo in zato smo tudi ustanovili društvo.
Christof Volk: Kulturna scena na Koroškem se stalno razvija. V 1980. letih se je mnogo eksperimentiralo, v 1990. letih pa je postalo teže udejaniti kulturne projekte. Ker ni bilo finančnih podpor in zaradi tedanje politične situacije je bilo delo na kulturnem področju zelo težko. Kot reakcija so potem nastale iniciative, kot je »Kärntner Kulturkaravane« (Koroška kulturna karavana), ki je opozarjala na pomanjkanje spoštovanja do kulture in na nezadostno finančno podporo kulturnim iniciativam. Mislim, da smo dalj časa čutili posledice teh let. V zadnjih dveh desetletjih smo si počasi spet priborili prostor in možnosti v kulturi. Tudi Container25 želi publiki na koroškem podeželju ponujati kulturo in umetnost. Danes si upam trditi, da je Container25 pomembnen akter koroške kulturne scene.
Christof Volk: Če ustvarjaš kulturo na podeželju, je pot precej ovinkasta. V mestih je boljša infrastruktura in ljudje se bolj zanimajo za prireditve. Na podeželju živijo ljudje bolj narazen in tudi interesi so zelo raznoliki. Na splošno se moraš kot kulturno društvo bolj truditi za publiko, če ne delaš ali klasične »visoke« ali pa ljudske kulture. Zato tudi želimo oblikovati prireditve tako, da so čimbolj dostopne. Ljudje so ob novih temah namreč pogosto tudi v negotovosti ali se celo malo bojijo. Pred prireditvami vlagamo zato mnogo časa v reklamo in osebne pogovore. Kulturno delo na podeželju pomeni negotovost in nenehno novo začenjanje. V tem pa je tudi privlačnost dela – nikoli ni dolgčas.
Nina Radeschnig: Na podeželju pa so možne tudi stvari, ki v mestu ne bi bile. Container25 ima zelo lepe in velike prostore v Hattendorfu pri Volšperku in tako lahko brez večjih problemov prirejamo večje prireditve. Lepo je, da je društvo lahko ustvarilo prostor, kjer ima alternativna kultura na podeželju svoj dom.
Christof Volk: V društvu so aktivne trije generacije. Mislim, da imamo od tega vsi korist. Zelo me veseli, da društvo postaja tudi mlajše, namesto da bi se staralo. Moti me, če se starejše generacije preveč oklepajo društev in ne dovolijo, da bi mladi soodločali. To se vedno opaža tudi na programu. Mladi imajo čisto drug dostop in lahko oblikujejo kulturno sceno na nov način. Pri Containerju25 se trudimo, da drug drugega poslušamo in potem skupaj ustvarimo kaj novega.
Nina Radeschnig: Mislim, da ima tudi naš program korist od tega nadgeneracijskega dela. Različne generacije imajo pogosto različne interese. Pri načrtovanju prireditev skušamo upoštevati, kaj bi nagovorilo ljudi iz različnih starostnih skupin. Če so ljudje Container25 enkrat spoznali, potem tudi pridejo na prireditve. Včasih spremlja kak dedek vnukinjo na punk-koncert ali pa 14-letno dekle dedka na literarni večer.
Nina Radeschnig: Kot društvo se ne omejujemo le na kulturne prireditve, želimo ustvariti prostor, kjer se lahko diskutira o družbeno relevantnih temah. Posebej so nam pri srcu feminizem, kulturna politika ter koroškoslovenska in lokalna zgodovina. Od leta 2022 se ukvarjamo s projektom »Nullpunkte der Gewalt im Lavantal: 1493 & 1934«. Prva letnica stoji za prvi čarovniški proces v Avstriji z verjetno smrtnim izidom, leta 1934 pa so ilegalni nacionalsocialisti naredili julijski puč, ki nikjer ni tako dolgo trajal kot v Labotski dolini.
Christof Volk: To idejo je sprožil vodja projekta Daniel Gönitzer. Na srečo smo dobili subvencije od dežele Koroške ter od BMKOES in smo se lahko bolj intezivno ukvarjali s tem projektom. Na začetku smo seveda morali opraviti mnogo raziskovalnega dela. Prebirali smo literaturo, delali ekskurzije. Bili smo v koroškem deželnem arhivu, kjer smo našli sodbo čarovniškega procesa iz leta 1493. To znanstveno delo pa so vedno spremjale tudi prireditve, imeli smo npr. diskusijske večere ali pa tudi koncerte.
Nina Radeschnig: Prireditve so po eni strani koristile delu projektne ekipe, po drugi strani pa je tema na ta način postala dostopnejša za publiko. Organizirali smo tudi sprehode po Volšperku, kjer smo na raznih postajah razlagali zgodovino kraja. Nastali sta spletna stran o projektu ter brošura, kjer lahko preberemo rezultate raziskav projektne skupine. Zdaj načrtujemo tudi publikacijo zbornika, ki bo nadgradil brošuro.
Christof Volk: Ob raziskavah se je izkazalo, da v Avstriji ni spomenikov za moške in ženske, ki so bili umorjeni zaradi obtožb izvajanja čarovniških procesov. Radi bi jim torej postavili spomenik. Mislim, da je to že dolgo potrebno. Spomenik bi bil posvečen vsem, ki so postali žrtve nasilnih sistemov; tako bi tudi opozoril na še vedno obstoječe nasilje ter na femicide v Avstriji. Te teme in problematike niso izginile. V Volšperku npr. skoraj nihče ne ve za čarovniške procese. Kot pri mnogih zgodovinskih temah na Koroškem je torej tudi tu potrebno intenzivno ukvarjanje z zgodovino. Upamo, da se bodo šole oz. dijaki in dijakinje zanimali za to temo, morda bo nanjo postala pozorna tudi politika. Pogosto se politika namreč obrne stran, ker misli, da težavne teme ljudi zastrašujejo. Mi to drugače doživljamo. Mnogi se zelo zanimajo in se zavedajo, kako važno je to delo tudi za bodoče generacije.
Nina Radeschnig: Skupaj s koroškimi Slovenci in Slovenkami organiziramo razna predavanja ter umetniške prireditve, ki se ukvarjajo tako z zgodovino kot s kulturnim izrazom manjšine. Mnogi v Labotski dolini se še nikoli niso ukvarjali z narodno skupnostjo. Želimo jih seznaniti z delom in zgodovino koroških Slovencev.
Christof Volk: V Labotski dolini živi bolj malo koroških Slovencev in Slovenk. Zato tudi koroškoslovenska tematika ni tako prisotna kot drugod na Koroškem.Tematika je društvu tudi važna tudi zato, ker je narodna skupnost pomemben del Koroške. Koroškoslovenska zgodovina je zgodovina Koroške ter Avstrije. Avstrijska državna pogodba, kot je v današnji obliki, brez partizanskega odpora ne bi obstajala.
Nina Radeschnig: 31. marca bo naš spomladanski praznik. Nastopili bodo elektro-pop skupina »GLAM«, postpunk skupina »Hidden by the Grapes«, eksperimentalni impro glasbenik Shlomo Ehrlich ter DJ-duo »Sigrid & Boy«. Aprila in maja organiziramo več branj in koncertov, junija bo nastopila gledališka skupina VADA, 30. in 31. avgusta pa bo naša poletna fešta in praznovali bomo 15. jubilej Containerja25.
Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi