V zadnjem času smo večkrat slišali vesti, da število študentov na nekaterih inštitutih upada in da to velja tudi za celovško slavistiko, ki med drugim nudi najvišjo raven jezikovnega izobraževanja v slovenskem jeziku. Da bi več izvedeli o novem vodstvu in novih poteh, ki jih ubira Inštitut za slavistiko, smo na pogovor povabili predstojnico inštituta profesorico Cristino Beretto.
Kako vas je pot privedla na celovško univerzo?
Cristina Beretta: Prihajam iz Italije, iz mesta Monza, ki je znano po formuli ena. V bližnjem Milanu sem absolvirala študij literarnega prevajalstva. V okviru tega študija sem se udeležila programa Erasmus in en semester študirala v Heidelbergu. Po zaključku študija prevajalstva sem se preselila v Heidelberg in študirala na tamkajšnji slavistiki. Jezikovnega predznanja nisem imela, saj sem bila socializirana enojezično italijansko.
Zakaj ste se odločili za študij slavistike?
Zanimala me je predvsem literatura. Skozi literaturo odkrivam nove svetove, nova izkustva. Literatura mi pomaga bolje razumeti svet, zame predstavlja specifičen način razmišljanja. V Italiji sem se veliko ukvarjala z italijansko literaturo, z literaturo iz nemško- in angleškogovorečega področja, v šoli pa tudi s francoščino. Manjkalo mi je torej še okno v vzhodnoevropski literarni prostor. Študirala sem ruščino ter bosanščino/hrvaščino/srbščino (t. i. študij B/K/S), zaključila mastrski študij in začela s študijem doktorata.
Potem ste zaslišali klic z juga …
Izvedela sem, da celovška slavistika išče osebo, ki bi tri semestre nadomeščala asistentko, ki je odhajala na porodniški dopust. Prišla sem januarja leta 2008, prepričana, da bom ostala samo leto in pol, pa sem še vedno tukaj.
Kako pa se je vaša pot razvila v največji hiši znanosti na Koroškem, na celovški univerzi?
Prišla sem kot univerzitetna asistentka. Angažirala sem se tako na ravni slavističnega inštituta kot tudi celotne univerze in med letoma 2013 in 2016 opravljala naloge vicerektorice za uk in mednarodne zadeve. To je bil čas velikih reform na področju izobraževanja pedagoginj in pedagogov, skrbeli pa smo tudi za intenzivne stike s tujino, npr. za uspešno izmenjavo študentk in študentov. Po zaključeni periodi skoraj štirih let v rektoratu sem se odločila, da se spet posvetim znanosti, saj sem želela zaključiti svojo habilitacijo.
To pomeni, da ste se vrnili na Inštitut za slavistiko.
Na Inštitutu za slavistiko imam mesto asociirane profesorice, vseeno pa še vedno opravljam nekatere naloge, ki sem jih prevzela kot vicerektorica. Sem članica Alpsko-jadranske rektorske konference (ARC), kjer je vključenih pribl. 40 univerz. Trenutno razvijamo projekt »Alps-Adriatic-Award« za nagrajevanje bodočih mastrskih in doktorskih nalog, ki se tematsko navezujejo na alpsko-jadransko regijo. Sem tudi članica univerzitetnega akademskega senata, ki je edini demokratično izvoljeni vodstveni organ univerze.
Letos januarja sem postala predstojnica Inštituta za slavistiko. Vodstvene naloge na inštitutu mi niso bile tuje, saj sem jih opravljala že v nekaj preteklih semestrih. Veselim se novih izzivov in novih poti.
Celovška slavistika ubira nove poti
Pred nekaj leti so za študij pedagoške smeri na celovški univerzi razvili nove študijske načrte v sodelovanju s tremi univerzami in štirimi visokimi pedagoškimi šolami na jugu in vzhodu države (Združenje »Süd-Ost«). V zadnjem času pa so se na Inštitutu za slavistiko intenzivno posvečali razvoju programa za novi mastrski študij »Cross Border Studies«, ki se bo začel v prihodnjem semestru, torej jeseni 2022.
Pred nedavnim se je v javnosti veliko govorilo o bodočnosti celovškega Inštituta. Veliko ljudi je podpisalo peticijo »Za trajni obstoj študija slovenistike in inštituta za slavistiko na Univerzi v Celovcu«.
Cristina Beretta: Peticijo so sprožili koroški, dunajski in graški klub slovenskih študentk in študentov, s politične strani pa sta jo podprli poslanki Olga Voglauer in Eva Blimlinger.
Takrat obstoj inštituta ni bil pod vprašajem, tudi ne študij pedagoške smeri za slovenščino, imeli pa smo veliko skrbi, saj po upokojitvi profesorice za slovansko literaturo to profesorsko mesto ni bilo razpisano oz. ponovno zasedeno. Ogrožen je bil mastrski študij, kar nas je prisililo v pisanje novih konceptov.
Rezultat tega dela je novi mastrski študij.
Zelo me veseli, da lahko študentkam in študentom ponudimo program, ki je novost v alpsko-jadranskem prostoru. Študij »Cross Border Studies« je mastrski študij, ki povezuje različne discipline in sestoji iz dveh delov. Študij enega slovanskega jezika bodo študentke in študenti, ki imajo vsaj osnovno znanje tega jezika, povezali s študijem na anglistiki, germanistiki ali italijanistiki. To filološko srž študija bodo študentke in študentje kombinirali z izbirnimi področji, kot so npr. geografija, zgodovina, ekonomija, medijske komunikacije itd. Nastale bodo heterogene skupine, ki bodo razvijale kompetence za preseganje meja med disciplinami, jeziki in regijami. Študentke in študenti bodo poglabljali znanje glede na izbrano (individualno) težišče oz. na področje, kjer želijo biti aktivni. Študij je zasnovan tako, da ga zainteresirani lahko opravljajo ali v nemškem ali v angleškem jeziku. Nekatere slavistične tečaje, ki že potekajo v ciljnem jeziku, lahko absolvirajo tudi v izbranem jeziku. Natančnejše informacije najdete na spletni strani www.aau.at/studien/master- cross-border-studies/
