Aleno Wieser je nogomet nenehno spremljal. Ni bilo faze v njenem življenju, ko ne bi igrala nogometa. Edinole težja poškodba pred dvema letoma jo je prisilila k daljši pavzi. V tem času pa se je začela ukvarjati tudi z drugimi stvarmi in prevzela jo je strast za jogo, ki jo danes tudi živi in poučuje. Toda začnimo od začetka.

Začetki nogometne kariere

Do nogometa je prišla v prvih letih na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ko je skupaj s Saro in Nadjo Wieser premišljevala o tem, da bi zelo rade začele igrati nogomet. V družini so vsi igrali pri Slovenskem atletskem klubu, tako ni bilo presenetljivo, da so postale del ženske ekipe SAK. Prvi trening  so imele v Mladinskem domu, vodil ga je trener Mario Verdel. Po nadvse uspešnih letih pri SAK se je za eno sezono priključila ekipi iz Šmarjete v Labotski dolini, preden jo je pot zanesla onkraj meje v prvo slovensko ligo, kjer je igrala v Velenju za ŽNK Rudar Škale. Ko se je preselila v Gradec, je igrala še v drugi avstrijski ligi za ekipo FC Stattegg, predhodni ekipi SK Sturm Graz. Pa se je vrnila spet na Koroško, kjer je dolga leta igrala za Šentjakob­čanke in z njimi osvojila tako naslov prvakinj v podligi kot tudi v koroški ligi. Alena trenutno igra za ekipo iz Vajškre.

Alena ob izvajanju joge

Pot do nove strasti

Posebnost nogometa vidi v tem, da ko stopiš na igrišče, lahko enostavno izklopiš glavo in je to preprosto užitek. To je predvsem spoznala v času poškodbe. Januarja pred dvema letoma je namreč huda poškodba skoraj pomenila konec Alenine nogometne kariere. Pa se je le zgodilo drugače. Na težki poti nazaj na nogometno igrišče so ji na eni strani pomagali fizioterapevti, na drugi strani pa tudi joga, s katero se je tedaj začela intenzivno ukvarjati. Spoznala je, da ji joga ni le pomagala, da se je lahko vrnila k svojemu ljubljenemu športu, opazila je tudi boljše počutje v vsakdanjem življenju. Uspešno je zaključila v zadnjih letih tudi izobrazbo za jogo v studiu YOGAlicious v celovški Hoffmanngasse 12. V tem studiu sedaj tudi že pol leta tedensko posreduje svoje znanje v obliki tečajev.  

O ženskem nogometu

V pogovoru je Alena pojasnila, da je opazila, da je nogomet v zadnjih letih postal pri ženskah bolj popularen. Ko je začela sama, si ženske ekipe na Koroškem lahko preštel skoraj na eni sami roki. Do danes je število ekip naraslo in viden je tudi napredek pri naraščaju. Veliko razliko med moškim in ženskim nogometom opaža predvsem v plači in poudarja da v ženskem nogometu ni v ospredju denar, temveč šport in druženje. Za dober nadaljnji razvoj ženskega nogometa je z njenega vidika predvsem pomembna kvaliteta na trenerskih klopeh. Doživela je namreč že, da so trenerji jasno rekli, da je to tako ali tako samo ženski nogomet in so podcenjevali tisto, kar dekleta na nogometnem igrišču zmorejo. Pomembno se ji zdi predvsem, da imajo trenerji in trenerke spoštljiv odnos do vseh v ekipi, da zaupajo v sposobnost igralk ter da jim posredujejo veselje do igranja nogometa. 

Vtis s srečanja reprezentantk Team Koroška; Foto: Reichmann

Europeada 2022

Ko se je po letu in pol pavze vrnila na nogometno igrišče, je bila nadvse vesela, da je končno spet lahko igrala brez bolečin. Velika motivacija v tem času pa je bila tudi Europeada, na kateri bo prvič sodelovala tudi ženska ekipa Team Koroška. Od vsega začetka je s trenerjem ženske reprezentance Christofom Kreuschnigom vpletena v koordinacijo ženske ekipe. Zelo se že veseli, da bo z dekleti nastopila na domači Europeadi, je v pogovoru pojasnila Alena, ki v šport­nem veledogodku vidi tudi izredno priložnost za spoznavanje drugih manjšin.