Koroška (še) ni dobro znana po pridelavi vin, čeprav ima vinogradništvo v deželi – predvsem v Podjuni – nad 1000 let staro tradicijo. Višek je doseglo v 16. stoletju, center je bila Žitara vas, podjunskemu vinu pa so rekli kar »žitarc«. Vinogradništvo v Podjuni se je obdržalo vse do danes. Vinogradniki vsako leto na četrto nedeljo v septembru vabijo na praznik vina v Žitaro vas.
Če se za nekaj navdušiš, se iz skromnih začetkov lahko razvije hobi za vso družino ali pa celo podjetništvo. To velja tudi za družino Hren, ki se je v Žitari vasi v devetdesetih letih poizkusila v vinogradništvu, zdaj pa je njihovo naravno vino že dobro znano pod imenom Vino Hren.
Andrej Hren: Starši so se odločili za biološko pridelano vino iz grozdja, ki ga sploh ne bodo škropili. Takšna pridelava prinese nekaj prednosti: ne potrebuješ škropiva in ne posegaš v naravo. V vinogradu se razvije ravnovesje, tako da nimaš bistvenih težav s škodljivci. Hkrati pa veš, kaj uživaš, in da v vinu ni dodanih strupenih snovi. Po drugi strani taka pridelava pomeni tudi nekaj manj pridelka, kar pa smo pripravljeni sprejeti v zameno za dobro kakovost. Najprej smo imeli manjši vinograd, zdaj pa meri en hektar, v njem raste 3000 trsov, pridelamo pa pribl. 1500 litrov vina. Vzgajamo kar 14 različnih vrst grozdja, najstarejša trta pa ne raste v vinogradu, temveč ob hiši in je stara že 120 let.
Od leta 2007 ima v Žitari vasi svoje prostore in vinograd tudi Vinogradniško društvo (Verein zur Förderung des Weinbaues in Sittersdorf), ki ga vodi Horst Krainz. Društveniki so si zadali nalogo, da skupaj z okoliškimi vinogradniki pospešijo tradicijo pridelovanja vina in uveljavijo žitrajsko kapljico. Letno pridelajo pribl. 2000 litrov vina iz štirih vrst grozdja, sicer pa v t. i. »razstavnem« vinogradu v kratkih vrstah gojijo še dodatnih dvanajst vrst trte, ki so jih nasadili, da bi ugotovili, katere vrste so najbolj odporne proti glivicam, hkrati pa primerne za podjunske razmere s hladnimi nočmi in glineno prstjo. To sta izabela in concordia.
Valentin Tazoll: Želimo si, da bi se tudi mladina navdušila za vinogradništvo in ohranila tradicijo, ki je del naše podjunske kulture. Seveda bo tudi naše društvo na žitrajskem prazniku predstavilo svoje vino.
pojasnjuje zgodovino vinogradništva in pridelavo vina
V Šmihelu se je za vinogradništvo navdušil tudi inženir agronomije, ki obiskovalce vabi na pokušino vina in na poučne sprehode v vinograd (Vinoteka David, Šmihel 1, 9143 Šmihel pri Pliberku).
Martin Kušej: Od leta 2017 imamo Vinoteko David, kjer obiskovalcem ponujamo vina in druge dobrote iz lastne in tuje biološke pridelave, organiziramo pa tudi več prireditev (seminarje, kulturne prireditve, obletnice itd.). Posebnost naše ponudbe so vina brez histamina. Že več kot dvajset let imamo v Šmihelu vinograd, ki meri pribl. en hektar in kjer združujemo užitek, znanje in naravi prijazno obdelavo. Vinogradništvo ima v naših krajih dolgo tradicijo, zato se z obiskovalci radi sprehodimo skozi naravo na goro Katarina. Tam obiščemo cerkev, nato pa naš vinograd, kjer gosti izvedo marsikaj o vzgoji trte in pridelavi vina, ki ga ob zaključku ogleda lahko tudi pokusijo. Seveda vino pridelujemo iz vrst, ki so se privadile na manj plodno prst, pozebo in hladne zime.
