Prvi letošnji julijski dan je pliberško mestno območje zaznamovala plesna umetnost, natančneje sodobni ples z 12 plesno-gledališkimi predstavami tako v zunanjem kot notranjem prostoru. Dolga noč plesa je največji projekt Koreografskega centra Pliberk.
Na kiparskem vrtu muzeja Wernerja Berga se je ob 17.30 začela vsakoletna prireditev v okviru Koreografskega centra Pliberk (Center for Choreography Bleiburg/Pliberk). Koreografski center je leta 2011 ustanovil Johann Kresnik (1939–2019), koroški domačin iz Šmarjete pri Pliberku in plesalec svetovnega formata.
Sprehod dveh skupin po desetih prizoriščih
Okoli 60 obiskovalcev se je razdelilo v dve skupini, ki sta se sprehodili po številnih prizoriščih, od katerih so bila nekatera namenjena obema skupinama hkrati, nekatera pa zgolj posamezni. Obe skupini sta si tako hkrati ogledali odprtje Dolge noči 2022 na kiparskem vrtu Kiki Kogelnik, sledila je prva plesna predstava Yukie Koji in Kenie Bernal Gonzales. Za skupni ogled je bil tudi projekt na temo nasilja »Faustlos« na Glavnem trgu. Faustlos je interdisciplinarni projekt, pri katerem sodelujejo dijaki iz Velikovca in ki ponuja priložnost, da opozorimo na nasilje in se naučimo tehnik za ravnanje z njim. Delo proti nasilju je bilo namreč osrednjega pomena za življenjsko delo Johanna Kresnika. Skupini sta se nato razdelili. Prva skupina se je sprehodila do Kulturnega doma Pliberk, kjer je svoje talente v gibu pokazala mlada plesna skupina SubsTanz, ustanovljena leta 2018 z namenom, da bi pripomogla k razvoju domače sodobne plesne scene. S svojo plesno predstavo »Kuckucksnest« so želeli opozoriti na tabuizirano temo duševne bolezni in prikazati človeško željo, da čeprav moderni svet nenehno zahteva popolno funkcioniranje osebnosti, vsakdo včasih bije svoj notranji boj; to jim je tudi uspelo. 17-letna Hanna Novak, prejemnica mladinske štipendije za Dolgo noč plesa, ki jo je prvič podelil Koreografski center Pliberk, je nastopila s plesno predstavo »Street-Impression« ob pliberški železniški postaji. Ob njenem plesu in instrumentalni glasbi, predvajani na prenosnem zvočniku, nas je presenečala z lahkotnostjo gibov. »somethingtouching« sta Lia Ujčič iz Slovenije in Vincent Wodrich, rojen v Nemčiji, izvedla kot ples v paru, v krasni naravi na travniku ob ribniku Bründl. Dobro ga opiše knjižica s programom: »V času, ko bi bil objem odgovor na mnoga vprašanja, želi biti somethingtouching nežen spomin. /…/ Je navodilo, kako se dotakniti drugih in se ob tem nasmehniti.«
Ob zaključku prireditve gibi zlate dobe italijanske kinematorafije
Od desete ure do polnoči sta se skupini obiskovalcev zopet združili. Plesalka Eva Georgitsopoulou, ki je rojena v Grčiji in živi v Berlinu, je očarala s predstavo »miTerra«, sledila je »Dear Dance« Kate Kwiatkowske iz Poljske, nato pa sta plesalca Riccardo Buscarini in Sabrina Fontanella uspešno povezala plesno umetnost s filmsko. Z njunim nastopom v farovžu sta gledalcem prikazala nostalgičen poklon zlati dobi italijanske kinematografije: nastopila sta kot osebi, ki se srečata v plesni dvorani in prikažeta filmske prizore številnih plesnih zvrsti – tanga, mambe, rokenrola, tvista in valčka. Predstava se ni končala – razvila se je v pravo zabavo z nostalgično glasbo! Prvi julij se je za organizatorje Dolge noči plesa 2022 zagotovo zaključil zadovoljivo, saj je bil obisk množičen in se tudi proti poznim uram ni zmanjšal, še bolj očarani in zadovoljni pa so bili videti gledalci in nastopajoči.
