Avstrijska študentska zveza (Österreichische Hochschülerschaft) organizira DEMO PROTI DESNI, torej demonstracijo za demokracijo in človekove pravice. Demonstrantke in demonstranti se bodo 23. februarja ob 17.30 zbrali pred celovškim Mestnim gledališčem. Študentka Lena Zachmann, ki je julija 2023 prevzela predsedstvo študentske zveze na celovški univerzi, nam je povedala več o demonstraciji.
Zakaj ste se odločili za organizacijo demonstracije?
Lena Zachmann: Zadnja leta opažamo po vsej Evropi vse večji vpliv desničarskih političnih moči, pa naj gre za idejo nekaterih nemških politikov, da je treba izobčiti tujce iz države, za Nehammerjevo »avstrijsko dominantno kulturo (Österreichische Leitkultur)«, ali pa za retoriko, ki diskriminira ljudi z »drugačnimi« lastnostmi ali poreklom. Tega nočemo in ne moremo sprejeti, zato moramo demonstrirati. V Nemčiji in Avstriji ljudje že več tednov demonstrirajo proti desni in se zavzemajo za demokracijo. Čudili smo se, da v Celovcu še nihče ni organiziral demonstracije, pa smo jo organizirali kar sami. Podprlo nas je že več kot 30 organizacij.
So med podporniki tudi slovenske organizacije?
Seveda, med podporniki so npr. Klub slovenskih študentk* in študentov* na Koroškem, Zveza koroških partizanov, Društvo Peršman in Koroška dijaška zveza.
Koliko ljudi pričakujete in kakšne so dosedanje reakcije od policije?
Demonstracijo smo zastavili tako široko, da bo nagovorila marsikoga, zato pričakujemo okoli 500 ljudi. Od policije smo izvedeli, da naj ne bi bilo težav, na uraden odgovor pa še čakamo.
In kako se pripravljate na demonstracijo?
Organizacijskih nalog je precej: minuli teden smo na srečanje povabili podporne organizacije, oblikovali plakat in se dogovorili za geslo demonstracije. Treba pa je tudi določiti govornice/govornike, organizirati tehniko, vozilo, obveščati socialna omrežja, razobesiti plakate ipd. Pripravili bomo tudi »morje svečk« za demokracijo, prav tako pa tudi glasbene prispevke. Do sedaj sta glasbeno podporo potrdili Marie & Luise ter skupina Solband. Vse je v teku in upamo, da se nam bo pridružilo čim več ljudi.
Kako ste v preteklem letu julija prevzeli vodstvo celovške študentske organizacije ÖH?
S študentsko komunistično zvezo Koroška (Kommunistischer Studierendenverband Kärnten/Koroška) smo v preteklem semestru prvič nastopili na volitvah študentskega predstavništva in na univerzitetni ravni dobili en mandat. Ker se predstavniki bolj uveljavljenih strank niso zedinili za koalicijo oz. ker niso želeli prevzeti predsedniške vloge, sem se javila jaz in bila tudi izvoljena.
Katerim nalogam se študentska zveza posveča v Celovcu?
Študentska zveza je izvoljeni zakoniti zastopnik interesov avstrijskih študentov, ki ima tri ravni: zastopstvo na ravni inštitutov oz. študijskih smeri, na ravni univerze ter zvezno zastopstvo.
Zveza skuša zagotoviti čim boljše študijske pogoje. Opazili smo, da študente močno obremenjujejo vse višje cene na stanovanjskem in prehrambenem področju. V Celovcu je premalo bivalnega prostora, ki bi si ga študentje cenovno lahko privoščili. Žal se bo avgusta zaprl eden od celovških študentskih domov, kar pomeni, da se bo možnost bivanja znižala za nadaljnjih 150 mest. S finančno pomočjo univerze smo že organizirali iniciativo, ki posreduje med lastniki stanovanj in študentskimi najemniki, hkrati pa se zavzema za gradnjo novih študentskih domov. Že med volitvami smo postali aktivni tudi na področju prehrane za študente. V tem semestru smo se uspešno pogajali z univerzo in z menzo, tako da smo ceno obrokov v menzi znižali celo na polovico izhodiščne cene. Tretja pomembna tema pa je življenje na kampusu. V Celovcu za študente ni toliko alternativnih ponudb kot v ostalih študentskih mestih, zato se trudimo, da bi bilo čim več takšnega dogajanja na kampusu, od prodajnih mest s pijačo do poletne zabave, ki jo bomo organizirali skupaj z univerzo.
Sami niste Korošica. Kako ste se zasidrali prav v tem obmejnem delu nemško govorečega sveta?
Prihajam iz Heidelberga, v Würzburgu pa sem študirala socialno delo. Zanimalo me je transkulturno socialno delo, zato sem se leta 2013 na celovški univerzi vpisala na mastrski študij. Takrat sem izvedela za slovensko manjšino na Koroškem in za partizanski odpor med 2. svetovno vojno, čemur sem se posvetila tudi v mastrski nalogi. Udeleževala sem se prireditev KPÖ, zanimala me je tema spominjanja, prireditve Nadje Danglmaier, pa tudi prireditve na Peršmanovi domačiji in na Ljubelju, kjer je bilo koncentracijsko taborišče. Po študiju sem pet let v Nemčiji delala kot socialna delavka in se leta 2021 vrnila na Koroško, kjer sem se vpisala na študij slavistike.
Zakaj študirate ravno južnoslovanske jezike?
Študiram bosansko/hrvaško/srbsko ter slovensko. Mislim, da je na Koroškem pomembno znanje slovenskega jezika, poleg tega pa ima študij slovanskih jezikov na Koroškem zame tudi veliko politično dimenzijo.
