Odbor za peticije EU parlamenta je v torek, 8. 4., prisluhnil zahtevam podpisnikov skupne peticije koroških Slovencev (ZSO, SKS, NSKS in EL). Peticija ostaja odprta, EU komisije bo v treh mesecih morala posredovati pisno stališče do zahtev podpisnikov.
Zahteve podpisnikov sta odboru za peticije (PETI) Evropskega parlamenta predstavila pravnika Roman Roblek in Rudi Vouk. Kot je povedal Vouk, je neuresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem »problem pravne države«. »Ustavni rang je v bistvu zloraba ustavnega ranga, ker nam preprečuje ubiranje pravnih poti na področjih uradnega jezika in topografije,« trdi Vouk.
Evropsko komisijo je na zadnji seji pred evropskimi volitvami zastopala pravnica Christel Mercade Piqueras. Ta je dejala, da se »peticija na žalost ne tiče prava Evropske unije, ampak nacionalnih oblasti v Avstriji, ki morajo zagotoviti spoštovanje pravic slovenske manjšine«. S tem je pred razpravo predstavnica komisije zavrnila, da bi bila EU komisija pristojna za zahteve podpisnikov peticije.
Sledile so replike na seji navzočih poslancev iz štirih političnih družin evropskega parlamenta. Poslanci Loránt Vincze (mdažarski Krščanski demokrati, Romunija), Ana Miranda (Bloque Nationalista Galego), Thomas Weitz (avstrijski Zeleni), Ljudmila Novak (Nova Slovenija), Franc Bogovič (Slovenska ljudska stranka) in Lydie Massard (Radikalna stranka Levice, Francija) so vsi poudarili, da bi morala Evropska komisija resno vzeti vrednoto jezikovne raznolikosti v Uniji. Kot je dejal Vincze, se podobne peticije redno znajdejo pred odborom PETI, odziv komisije pa je navadno ta, da ona za to ni pristojna. Lydie Massard je povedala, da »imajo podobne težave tudi druge evropske manjšine, zaradi česar je čas, da se komisija zgane in ukrepa«.
Kot je nato dejala Ana Miranda, ki je vodila sejo odbora PETI, »peticija uživa široko podporo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, pa tudi enoglasno podporo poslancev štirih evropskih političnih družin, navzočih na seji, ki so vsi EU komisiji predlagali ukrepanje«. Peticija ostaja odprta, na njene zahteve se mora v treh mesecih odzvati EU komisija. »Ta bo morala pri svojem odgovoru upoštevati tudi člena 2. in 3. Pogodbe o Evropski uniji, ki govorita o zaščiti vrednot,« pravi Ana Miranda. Španka želi, da EU komisija razmisli o uvedbi komisarja za jezikovne manjšine.
Rudi Vouk pa je po seji dejal: »Mi nimamo možnosti sebi v Avstriji zagotoviti spoštovanja svojih pravic. Zaradi zakonov v ustavnem rangu smo odrezani od pravnih sredstev, kar ni skladno s pravom Unije.«