Dan elementarne pedagogike (24. januar) je pozornost javnosti usmeril v izboljšanje delovnih pogojev, na kar predšolski pedagogi že dolgo čakajo. Poročali smo o peticiji, ki jo je podpisalo 1.700 oseb in jo je Gerald Loidl, predsednik sindikata »GPA-Kärnten«, predal deželnemu glavarju Petru Kaiserju.
Za koroške otroške vrtce in skupine malčkov v predšolskem obdobju je zakonsko odgovorna dežela Koroška. Jeseni naj bi v veljavo stopil nov zakon za elementarno pedagogiko, ki obljublja pedagogom in družinam boljše delovne pogoje in poenoteno višino plačila pedagoških delavcev, hkrati pa tudi manjše skupine otrok in daljši čas oskrbe. Zdaj pedagoginje/pedagogi in starši čakajo na uresničitev obljub.
Da bi več izvedeli o delovnih pogojih v predšolskih skupinah, smo se pogovarjali s pedagoginjami iz koroških dvojezičnih predšolskih ustanov.
Barbara Pinter
Farni otroški vrtec Triangel v Šentlenartu pri Sedmih studencih
Dobro bi bilo, če bi imeli v skupinah več pedagogov. Če bodo znižali število otrok v skupinah, bodo občine imele težave, ker nam bo manjkala infrastruktura. Menim, da bi bilo bolje, če bi obdržali velikost skupin in povišali število pedagogov. To bi spremenilo vse.
Kako je s slovenščino v vašem vrtcu?
Naš vrtec ni dvojezičen, tako da je jezikovna ponudba slovenščine in italijanščine dodatna ponudba za naše otroke. Za vsak jezik imamo rojeno govorko, ki ni izobražena pedagoginja. En teden je 14 ur v eni skupini, naslednji teden v drugi, tretji teden pa v tretji. Seveda ji je treba pomagati pripraviti primerno gradivo glede na razvojno stopnjo otrok in na naše aktualne teme. Rojena govorka v skupini ponuja igre v svojem jeziku (slovenščini ali italijanščini), ki jih otroci izberejo, če želijo. Že več let dobro sodelujemo, bilo pa bi idealno, če bi tudi naši rojeni govorci imeli pedagoško izobrazbo.
Mateja Schaap Sevšek
Večjezični otroški vrtec Ringa raja v Ledincah
Mi smo privaten večjezičen vrtec in imamo drugačne delovne pogoje kot v večini ostalih vrtcev. Vsako dopoldne, ko je skupina polno zasedena, smo v skupini tri: vzgojiteljica za slovenščino, vzgojiteljica za nemščino in asistentka za italijanščino. Ob petkih, ko ima kolegica za italijanščino prosto, pride druga kolegica za glasbeno vzgojo.
Ker smo v skupini tri pedagoginje, lahko delamo po jezikih v majhnih skupinicah. Društvo Ringa raja je koncept »ena oseba – en jezik« idealno organiziralo, zato imamo zelo dobre delovne pogoje in se lahko posvetimo vsakemu posameznemu otroku.
Seveda imamo veliko dela z načrtovanjem, da je program raznolik, hkrati pa harmoničen. Vključujemo tudi elemente montessori pedagogike. Že junija izdelamo program za naslednje leto, da se kolegice lahko čez poletje dobro pripravimo. Res se ne pritožujemo, zavedamo se dobrih razmer.
Anemarie Krawagner
Dvojezični občinski vrtec v Bilčovsu
Okvirni delovni pogoji za pedagoginje in pedagoge na elementarni stopnji so v vsaki zvezni deželi drugačni, zato bi jih bilo treba poenotiti na državni ravni. Poenotiti in ustrezno ovrednotiti pa bi morali tudi plačilo za naše pedagoško delo. Nujno potrebne so smernice, določbe in kurikulum za dvojezične vrtce, podobno kot to že obstaja v dvojezičnem šolstvu.
V našem vrtcu imamo dve skupini. Vsako skupino, kjer je do 25 otrok, oskrbujeta dve osebi. Mislim, da bi število otrok morali znižati tako, da bi na vsako pedagoginjo prišlo do deset otrok, to bi pomenilo največ 20 otrok v skupini. Ker smo izobraževalna organizacija in izpolnjujemo izobraževalne naloge, bi morali razširiti t. i. »pripravljalni čas«, ki zaobsega čas za priprave na pedagoško delo, zapis dnevnega dogajanja in opazovanja, pogovore s starši, prevajanje, dnevnik dela in protokole o raz-voju otrok. Ta čas trenutno znaša le 60 minut na dan.
Kar se tiče dvojezičnosti, bi na deželni ravni po-trebovali svetovalce, ki so pristojni za dvojezično elementarno vzgojo. V našem vrtcu delamo po jezikovnem konceptu, ki smo ga izdelale pod vodstvom dr. Georga Gombosa. Ta koncept je važna smernica tako za nas pedagoginje kot tudi za starše in za delodajalca, v našem primeru občino.
Bi se moralo kaj spremeniti pri izobrazbi?
Ja, pouk slovenščine naj bi bil v isti količini kot pouk nemščine in angleščine, dodatno naj bi se mlade pedagoginje izobraževale v slovenskem jeziku tudi na področju didaktike in pedagogike.
Verjetno bi se za dijakinje in dijake, ki obiskujejo Bafep, dalo urediti obvezno poletno prakso, ker opažam, da jim na vseh področjih manjka praktično delo z otroki. Praksa, jezikovno znanje, predvsem pa ljubezen do poklica so temelji našega dela. Ker je delo zelo odgovorno, bi tudi izobrazbo za asistentke lahko še malo poglobili in razširili.
Morajo dvojezične pedagoginje dokazati znanje jezika s spričevalom?
Če se prijavijo na dvojezično delovno mesto, morajo znanje dokazati. Seveda pa so velike razlike med tistimi, ki so odrasli dvojezično, in tistimi, ki so se jezik učili le nekaj let. Še enkrat poudarjam, da bi bila potrebna obvezna široka izobrazba v slovenščini, ki bi dvignila jezikovno kakovost – dve tedenski uri jezikovnega pouka sta premalo. Za nas je dobro jezikovno znanje zelo pomembno, saj močno vpliva na kvaliteto našega dela.
Olga Greiner
Dvojezični občinski vrtec v Globasnici
Število otrok v skupini bi morali nujno znižati, in sicer na 18, največ pa 20 otrok.
Ponekod sta v skupini otrok zaposleni dve vzgojiteljici, pri nas pa sva ena vzgojiteljica in ena asistentka, kar pa pomeni, da moram vedno jaz povedati asistentki, kaj je treba narediti in kaj upoštevati. Če bi tudi mi imeli dve vzgojiteljici, bi otroke lahko razdelili v manjši skupini in delali bolj učinkovito in otroku primerno.
Spremeniti bi morali tudi delovni čas in čas za priprave. Premalo je časa za timske pogovore, supervizije ipd.
Imate redne supervizije?
Žal ne, čeprav bi jih nujno potrebovali, posebno v teh časih, ko se spreminjajo pravila, starši so neučakani …
Kaj pa izobrazba in zaslužek?
Ko sem hodila na Bakip, smo imeli jezikovni pouk, na didaktičnem področju pa se glede slovenščine ni veliko dogajalo. Praksa v dvojezičnem vrtcu ni bila pogoj za dvojezično izobrazbo, zato upam, da se je v več kot treh desetletjih kaj spremenilo.
Glede zaslužka pa mislim, da je naše pedagoško delo v isti meri potrebno in pomembno kot tisto v ljudskih šolah.
Ker si pedagoginje in pedagogi želijo tudi spremembe v izobrazbi, smo na pogovor povabili še Lucijo Ogorevc-Feinig, ki na Višji šoli za elementarno pedagogiko Koroška v Celovcu poučuje slovenščino za bodoče vzgojiteljice in vzgojitelje. Višja šola ponuja pouk za dijakinje in dijake na višji sekundarni stopnji (14 do 19 let), organizira pa tudi triletni kolidž za študentke in študente po maturi.
Lucija Ogorevc-Feinig
Poučuje slovenščino na Višji šoli za elementarno pedagogiko Koroška v Celovcu (Bafep Kärnten)
Na šoli od leta 1993 poučujem slovenščino v okviru prostega predmeta, del svoje delovne obveznosti pa opravljam kot knjižničarka v šolski knjižnici. Dijakinje in dijaki se prostovoljno prijavijo k pouku, odjavijo pa se lahko ob koncu šolskega leta, v času pandemije pa tudi po prvem semestru, če se počutijo preobremenjene s šolskimi zadevami. V preteklih letih je bilo k slovenščini prijavljenih okrog 90 dijakinj in dijakov ter študentk in študentov kolidža, med pandemijo pa je število padlo na približno 60.
Slovenščino poučujem na dveh ravneh: imamo slovenščino za začetnike in slovenščino kot jezik narodne manjšine. Učna raven je črno na belem označena tudi v spričevalu. Če imamo dosti prijav, imam dve skupini, večinoma pa skupine združujemo, kar je za učitelja precej naporno. Na srečo imam vsako leto asistentko/asistenta iz Slovenije, ki mi pri delu stoji ob strani. Na teden ima vsaka skupina dve uri pouka, če pa so skupine zelo majhne, se število ur lahko tudi zniža na eno tedensko uro.
Kako pa je s prakso v slovenskem jeziku?
Praksa je z jezikovnega stališča neurejena. Urejajo in spremljajo jo kolegice brez znanja slovenščine. Dolgo sem skušala vplivati na prakso v dvojezičnih vrtcih, pa mi še ni uspelo. Že nad 20 let imamo partnerski vrtec v Ljubljani, to je vrtec Ledina, kjer lahko dijakinje/dijaki in študentke/študentje našega kolidža opravljajo prakso med počitnicami. Vsa leta nas podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, brez te podpore bi naša ponudba bila neizvedljiva.
Kakšne so vaše vizije za prihodnost izobrazbe za elementarne pedagoginje in pedagoge?
Želim si obvezno dvojezično prakso, jezikovni pouk slovenščine, pa tudi imerzijo, torej pouk nekaterih predmetov v slovenščini. Dodatno bi moral ostati v ponudbi šole tudi pouk slovenščine kot prosti predmet. Pouk manjšinskih jezikov bi morali urediti na zvezni ravni, ne pa na ravni šolske avtonomije. Potrebovali bi transparentna določila, znanstveno spremljavo, pa tudi finančna sredstva od države, tako da se ne bi znašli v konkurenčni situaciji z ostalimi predmeti. Potem bi se morda spremenil odnos do dvojezičnosti v šoli in v praksi. Spoštljiv odnos do dvojezičnosti bi povečal atraktivnost dvojezične izobrazbe in slovenščine nasploh.
