Prve olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah, prve zimske olimpijske igre pa približno tri desetletja kasneje leta 1924 v Chamonixu v Franciji. Letos se vrstijo že 24. zimske olimpijske igre, na katerih sodelujeta tudi biatlonka Dunja Zdouc (DSG Sele) in smučarski skakalec Daniel Tschofenig (ŠD Zahomc). Pogovorili smo se s starši Dunje Zdouc in s prvim trenerjem Daniela Tschofeniga Franzem Wiegelejem ml.
Starši Dunje Zdouc
»Vse je bilo zelo negotovo.« S temi besedami se je začel pogovor o dogajanjih pred olimpijskimi igrami s starši Dunje Zdouc. Pri biatlonki DSG Sele je bila vrednost CT do torka prenizka, v sredo pa je bila vrednost CT v dovoljenem okviru. S tem bi načeloma lahko odletela v Peking že v sredo. Zaradi nekaterih okoliščin pa je prišlo do zamude in tako ji sporočilo ni bilo pravočasno dostavljeno. Zato je pot v Peking nastopila šele v petek in s tem zamudila tekmo v mešani štafeti in individualno tekmovanje.
Čeprav slovenska slovnica temu nasprotuje, a v družini Zdouc, ki živi na Radišah, je šport nedvomno zapisan z veliko začetnico. V športne sledi staršev sta stopila otroka Mitja in Dunja, ki sta povsod bila zraven, tako da je zanju šport postal nekaj samoumevnega.
Veselje nad imenovanjem za olimpijske igre je sprožil v vsej družini veliko veselje, je v pogovoru pojasnil oče Max Zdouc, ki je dodal, da so pogoji letos drugačni, kakor so bili pred štirimi leti, ko je bila Dunja prvič na olimpijskih igrah, čustva pa so ista oz. slična. Poudarja, da je Dunja sedaj enostavno samo hvaležna, da je zdrava in da se lahko v miru pripravlja na licu mesta na naslednje tekme. Trenutno sploh ne ve, v kakšni formi je, tako lahko gre čisto sproščeno na tekme. Mati Zala Zdouc je celotno situacijo v minulem tednu opisala kot pravo kriminalko, v kateri do zadnje strani ne veš, kako se bo končala. Zelo pomembno se ji je zdelo, da je v tem času bila zaznati velika podpora s strani avstrijske zveze ÖSV, ki se je zelo zavzemala za Dunjo. Pripomnila je: »Borili so se zanjo in to je Dunji pokazalo, da vanjo verjamejo in hočejo, da je zraven. To da tudi veliko energije.«
Franz Wiegele ml. in st. sta bila prva trenerja Daniela Tschofeniga.
Ko se je Daniel Tschofenig začel ukvarjati s smučarskimi skoki, sta bila prva trenerja v društvu ŠD Zahomc Franz Wiegele mlajši in starejši. Še danes sta mu ob strani, če kdaj potrebuje kakšnega trenerja. Večino časa je na poti z avstrijsko reprezentanco. Kadar je doma, pa trenira tudi še v domačem društvu, kot na primer letos poleti v času, ko je bil pri vojakih. Prav tako pa se vedno spet posvetujejo tudi o materialu.
Sprva je Daniela Tschofeniga športna pot vodila na nogometno igrišče. Le malo zatem se je začel tudi spuščati s skakalnice. »Od vsega začetka se je že videlo, da ima velik potencial. Imel je zelo dober odskok,« je v pogovoru pojasnil Franz Wiegele ml. in dodal, da je Daniel vse, česar se je lotil, naredil stoodstotno. Športna pot Daniela Tschofeniga se je v prvih letih odvijala tako na nogometnih igriščih kot tudi na skakalnicah. Z desetimi leti se je osredotočil na nordijski šport. Ukvarjal se je tudi z nordijsko kombinacijo, saj avstrijska zveza predpisuje, da do dvanajstega leta potekajo tekmovanja samo v kombinaciji. Šele potem se atleti in atletinje lahko odločijo, ali se bodo osredotočili na smučarske skoke.
Daniel se je odločil za skoke, ki imajo v Zahomcu dolgoletno tradicijo. Z dobrimi rezultati v svetovnem pokalu je članu ŠD Zahomc uspelo, da se je letos uvrstil kot peti skakalec za olimpijske igre v Pekingu, tako kot tudi njegovemu trenerju Franzu Wiegeleju ml., ki je bil leta 1988 na olimpijskih igrah v kanadskem mestu Calgary. Zato iz vsega srca upa, da bo Daniel Tschofenig dobil priložnost na letošnjih igrah pokazati vse svoje zmožnosti. Ve pa, da ne bo enostavno, saj gre pri izboru skakalcev samo za kolajne, pojasnjuje Wiegele ml.
