Predstavniki argentinskih Slovencev so v torek, 29. marca, v Tischlerjevi dvorani predstavili svoje aktivnosti za ohranjanje slovenstva. Pokazali so film in publikacijo, ki sta nastala ob 30-letnici samostojne Slovenije.
Obiskovalci prireditve so iz prve roke izvedeli veliko zanimivega o življenju in delovanju argentinskega krovnega izseljenskega društva Zedinjena Slovenija. Člani tega društva so Slovenci, čeprav živijo »na drugem koncu sveta«. Druga ali tretja generacija izseljencev morda nikoli ni bila oz. ni živela v Sloveniji, pa vendar še ohranja slovensko identiteto, kar je zasluga vseh, ki so se od izselitve po drugi sv. vojni do danes povezovali, se kulturno udejstvovali in skrbeli za ohranjanje jezika.
Ob 30-letnici osamosvojitve Republike Slovenije je društvo Zedinjena Slovenija pripravilo zbornik »Zdaj gre za Slovenijo«. Pobrskali so po arhivih in zbrali gradivo zadnjih 30 let o aktivnostih društva, ki se je zavzemalo za osamosvojitev Slovenije in za priznanje Slovenije kot samostojne države.
Predsednik društva Jure Komar je povedal, da so se povojni emigranti zelo kmalu organizirali in ustanovili društvo. Gradili so domove, kjer so se izseljenci srečevali, organizirali sobotne šole za ohranjanje jezika, imeli prostore za zborovske in gledališke vaje ipd. Med izseljenci je bilo precej duhovnikov, ki so s slovenskim bogošlužjem prispevali k ohranjanju identitete in jezika. Trud tedanjih izseljencev je še danes temelj delovanja društva, zavedajo pa se, da bo društvene organizacije treba posodobiti in se še bolj povezati.
Predstavniki argentinskih Slovencev so tudi poročali, da Argentinci Slovenije pred osamosvojitvijo niso poznali. Na njihovih zemljevidih je sploh ni bilo. Ko pa se je Slovenija osamosvojila, se je pojavila v medijih. Ljudje so postali bolj pozorni in radovedni, izseljenci pa so Slovenijo z veseljem predstavljali.
Seveda se tudi argentinski Slovenci soočajo z izzivi. Zavedajo se, da se njihovo število manjša, pa tudi jezikovna kompetenca upada, zato je ravno ohranjanje slovenščine kot glavnega »nosilca slovenske identitete« njihova največja skrb.
Ob koncu prireditve je bil na ogled še film »Slovenija, zapojmo ti!«. Film kaže bogato zgodovino društvenega delovanja, tako da gledalec dobi občutek za razsežnost dežele Argentine, kjer se je oblikovalo več slovenskih izseljenskih skupnosti, ki so za povezovanje članov potrebovale razne organizacije.
Prireditev v Tischlerjevi dvorani je bila zanimiva in informativna, zato bi si zaslužila več pozornosti javnosti. Takšna srečanja širijo naša obzorja, saj nam pokažejo stičišča in razhajanja slovenskih skupnosti zunaj Slovenije.
