»Brauchtum im Wandel. Identität – Folklore – Kommerz« je naslov zbornika, ki je rezultat lanskoletnega posveta etnologinj in etnologov v Tinjah. V petek, 14. oktobra, je šest avtoric in avtorjev člankov občinstvu predstavilo zbornik in ugotovitve iz svojih člankov.
Gostitelj, rektor Jože Kopeinig, je uvodoma omenil izkušnjo s Slovenci v Kanadi, katerih potomci pogosto ne govorijo več slovensko, a se imajo kljub temu za Slovence. Jezik torej ni vedno edini in najpomembnejši del identitete, pravi Kopeinig. Slavistka in etnologinja Herta Maurer-Lausegger, ki je skupaj s Petrom Wiesfleckerjem in Martino Piko-Rustia uredila zbornik »Brauchtum im Wandel. Identität – Folklore – Kommerz«, je občinstvu predstavila najpomembnejše teze člankov v njem.
Ziljan o Ziljanih
Prispevek zgodovinarja in arhivarja Petra Wiesfleckerja govori o običajih in regionalni identiteti v spodnji Ziljski dolini. Jezikovno mešane šege spodnje Zilje vzbujajo pozornost etnografov in etnologov že od začetka 19. stoletja, le redko pa so o njih pisali Ziljani sami. Wiesflecker prihaja iz Bistrice na Zilji, v svojem članku pa ne obravnava le znanstvenih raziskav in njihovih recepcij, temveč osvetljuje tudi pomen običajev za regionalno identiteto. Poleg zgodovinskega pregleda razvoja običajev, kot je štehvanje, najdemo v Wiesfleckerjevem članku tudi pregled avtorjevega tri desetletja trajajočega znanstvenega ukvarjanja z regionalnimi posebnostmi spodnje Zilje vključno z osebnimi izkušnjami s kulturnim delom na lokalni ravni.
Prvi rej pod lipo
Prispevek Herte Maurer-Lausegger govori o ljudski pesmi kot spremljevalki obrednega življenja in šeg v spodnji Ziljski dolini. Avtorica najprej obravnava slovensko in nemško ljudsko pesem na Koroškem, nato obredne, žegnanjske in družabne pesmi z lokalnimi variantami južno in severno od Zilje, pa tudi koledovanje. Dodatno težišče njenega članka v zborniku je na ljudskih pevcih iz Zilje (Die Gailtaler Wildsänger).
Šege v zrcalu zgodovine
Etnologinja Martina Piko-Rustia, vodja Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika v Celovcu, se v svojem članku ukvarja s spreminjajem običajev in jezika v zrcalu zgodovinskega razvoja južne Koroške. Na izvajanje šeg in navad so na dvojezičnem območju med drugim vplivali narodnostna diferenciacija in zgodovina 20. stoletja. Kot mejnike Piko-Rustia navaja čas od konca 1. svetovne vojne do plebiscita leta 1920, medvojno obdobje in čas nacizma, pa tudi obdobje od konca 2. svetovne vojne do začetka združevanja evropskih narodov v poznejši Evropski uniji. Slovensko izročilo je bilo v celotnem 20. stoletju v razponu med asimilacijo in ohranjanjem, ugotavlja Martina Piko-Rustia.
O jormaku skozi čas
Slavistka Sabina Buchwald se posveča preobrazbi in podobi običajev, ki spremljajo pliberški jormak. »Tradicija, ohranjanje in izbira ali sprememba vrednot na primeru besedil o pliberškem jormaku« je naslov njenega članka v zborniku. Buchwaldova se v njem sprašuje o vzrokih za spreminjanje izročila in o pogojih za uvajanje novosti. Zanimajo jo ohranjanje običajev, zgodovinski dogodki, spomini prič časa, pa tudi uprizarjanje tradicij, povezanih z jormakom.
Za inkluzivne simbole identitete
Prispevek psihologa Daniela Wuttija nosi naslov »Izročilo, spominjanja in medkulturno izobraževanje. V njem avtor ugotavlja, da običaji in tradicija lahko prispevajo k občutku povezanosti, lahko pa delujejo izključujoče in razmejitveno. Kot primer za koroške Slovence izključujočega znaka identitete in tradicije Wutti navaja okoli leta 1911 zasnovano koroško nošo z rjavim suknjičem in irharcami. Avtor se zavzema za kritično bližanje šegam, običajem in tradiciji, ki ga mora voditi spraševanje po tem, kdo je vključen, kdo izključen in na kakšen način so prikazani posamezni liki. Posledično si Wutti prizadeva za koncept in znamenja koroške identitete, ki bi vključevala tako nemško kot slovensko govoreče.
Folkora kot neformalno izobraževanje odraslih
Michael Eichholzer, poslovodja koroškega Bildungswerka, se v svojem članku posveča vlogi tradicije in običajev za izobraževanje odraslih.
Herta Maurer-Lausegger,
Martina Piko-Rustia,
Peter Wiesflecker (izdajatelji):
Brauchtum im Wandel
Mohorjeva založba 2022,
288 strani, € 24,90
ISBN: 978-3-7086-1264-8
