Maturanti letnika 1965 so bili prvi, ki so leta 1957 začeli obiskovati Slovensko gimnazijo, v letu, ko se je ustanovila in ko so bili njeni učenci vseh osem let. Maturanti letnika 1965 pa so tudi edini, ki se po maturi srečajo vsako leto. Zasluga za to gre predvsem Tomažu Ogrisu, ki vsa leta organizira srečanje in tako veliko prispeva, da se krepijo vezi med bivšimi sošolci tudi v času, ko je vsak ubral svojo poklicno in življenjsko pot. Na srečanjih se spomnijo tudi sošolcev in sošolke, ki so se že podali na svojo zadnjo rajžo – Janka Uranka, Jožka Kovačiča, Paula Pernjaka in Neži Povše, roj. Pisjak.
Tokrat so najprej obiskali Muzej umetniškega krožka na Čajni. Nato jih je povabila nekdanja sošolka Marjanca Mešnik na svoj dom na Gorjah in jim velikodušno postregla ob kramljanju o starih časih.
