7. januarja smo se mudili na 69. Slovenskem plesu v Casinemu v Vrbi, kjer smo opravili krajšo anketo med naključno izbranimi obiskovalkami in obiskovalci plesa. V tiskani izdaji Novic smo natisnili večino teh osebnih letnih bilanc, na naši spletni strani pa objavljamo vse odgovore na naše poizvedbe. Zanimalo nas je, po čem si bodo naše sogovornice in sogovorniki osebno zapomnili leto 2022, pa tudi, ali nameravajo v novem letu narediti kaj drugače kot v lanskem.
Filip Martič-Ogris iz Bilčovsa, ekonomist:
»Lansko leto? Kriza, kriza, iskanje rešitev, rešitve. V novem letu poskušamo rešiti, kar se rešiti da, na področju gospodarstva, družinskih zadev in prijateljskih kriz. Našemu podjetju gre dobro in smo zadovoljni kljub temu, da bi lahko šlo še boljše in upamo, da v novem letu tudi zares pojde na bolje.«
Erni Blajs iz Železne Kaple, ekonomist:
»Lani sem bil zelo delaven, letos pa nič ne kaže, da bo kaj drugače. V novem letu ničesar ne bom spremenil, motor ostane isti, žena tudi, poklicno bo tudi vse ostalo, kot je bilo. Delam za mednarodno podjetje Vishay Intertechnology , ki ima v Celovcu tovarno, kjer sem vodja finančnega oddelka in poslovodja, lansko leto smo zelo uspešno zaključili tudi zaradi težav konkurence v Aziji.«
Tatjana Pavčič-Kupper, SPD Borovlje, upokojenka:
»Na osebni ravni je bilo preteklo leto dobro kljub temu, da mi zaradi let začenja nagajati moje telo. Nimam kaj dosti za drugače početi, uživam v današnjem dnevu, upam, da bo po svetu letos kaj bolje, pri nas je itak zelo dobro, sicer pa se bolj zanimam za jutri, kot pa za včeraj.«
Marta Berchtold, zdravnica v Bernu, doma iz Bilčovsa:
»Po končanem študiju medicine na Dunaju sem zdaj zaposlena v Bernu, kjer sem specializirala kirurgijo. Minulo leto je bilo naporno zame, z malo spanja in veliko dela, zaradi česar si v novem letu želim predvsem več spanja in časa za šport, morda celo za čelo, ki sem ga pred študijem redno igrala.«
Monika Novak-Sabotnik iz Hodiš, učiteljica:
»Preteklo leto si bom zapomnila po tem, da je moj sin Noah maturiral kot prvi od treh otrok, ki jih imava z možem. V novem letu pa bom še bolj zavestno živela, še bolj intenzivno doživljala vsak trenutek, ga zajela in obdržala v srcu.«
Ginekologinja Darina Gabriel s partnerjem Danielom Partlom:
»Veliko dežurstev, veliko dela, malo spanja, to je bilo moje lansko leto, in nič ne kaže, da se bo letos kaj spremenilo. Če bi lahko kaj spremenila, bi si želela več prostega časa, pa tudi, da bi ga bolj aktivno izkoristila.« Daniel Partl: »Potovanja, veliko dela, korona so zame zaznamovali preteklo leto, v letošnjem pa si želim manj časa preživeti pred ekranom svojega telefona.«
Drago Pörtsch, upokojenec, Holbiče:
»Lansko leto je bilo zelo delovno, saj smo imeli doma dve gradbišči, z ženo Hanco sva postala ibržnika in se preselila v prizidek čez dvorišče, kjer je prej živela moja mama, v glavnem poslopju pa zdaj živi sin Damjan. V novem letu pa bom več počival.«
Michael Stern, fotograf iz Mokrij:
»V lanskem letu je moja mama dobro prestala bolezen, za katero je zbolela. V letošnjem letu si želim manj stresa, zaradi česar moram poskusiti večkrat reči ne.«
Franz Kristof, bioenergetik iz Šenjakoba v Rožu:
»Zame osebno je bilo preteklo leto zelo težko in sem zelo trpel. Tako da sem vesel, da je to postopoma vedno boljše postalo in sem spet pri močeh, da grem naprej proti luči na koncu tunela. Če pomislim na to, zakaj sem sploh tukaj na zemlji, je moje poslanstvo in poklicanost v tem, da kot bioenergetik pomagam ljudem v težavah, tudi brezplačno, če nimajo denarja. V novem letu bom še bolj zavestno poskušal živeti svojo poklicanost in poskušal pomagati povsod tam, kjer ljudje ne vidijo več poti naprej, kar mi tudi uspeva.«
Simon Trap, Šmihel ob Pliberku, študent na Dunaju:
»Preteklo leto je bilo zelo dobro zamo, veliko novega sem se naučil preko dela v dunajskem študentskem klubu, predvsem na področju organizacije večjih prireditev in dela pod pritiskom. Študiram krajinsko arhitekturo, poleg tega pa delam na univerzi in v biroju. V novem letu upam, da se bo izboljšalo razmerje med mojimi obveznostmi in prostim časom, saj bi želel več časa preživljati s prijatelji in negovati naše vezi. Pa tudi, da po opravljenem delu in večerji ne ležem utrujen spat, ampak da še kaj lepega doživim.«
Aljaž Pestotnik, učitelj v Šentpetru, pisatelj:
»Preteklo leto je bilo leto precejšnjih premikov, po desetih letih sem se iz Gradca končno vrnil na Koroško, kjer sem dobil zaposlitev kot učitelj na Srednji šoli v Šentjakobu. Veselim se, da se spet tukaj in upam, da bom lahko tudi tukaj aktiven tudi po šoli. V novem letu začenja teči moje prvo leto v učiteljskem poklicu, tako da se bom osredotočil na to, bolj aktivno pa se želim posvetiti tudi svojemu pisanju.«
Janko Smrečnik, učitelj iz Drabunaž:
»Po tem, da smo lani spet postali zdravi in se začeli znova gibati v javnosti. Letos bom več praznoval in gledal, da bom še več praznoval.«
Sigi Kruschitz, upokojenec, Holbiče:
»Iz lanskega leta se še dobro spomnim vaj tamburašev iz Starebande na začetku poletja pri meni doma. Sicer pa sem lani užival v penziji, letos si želim živeti bolj športno in pogosteje iti smučat.«
Mili Hudl-Kunčič, ravnateljica vrtca Sonce:
»Leto poprej je bilo zelo naporno, lansko leto pa sem uživala, ker sem živela v svojem času, v svoji hitrosti, in se nisem pustila priganjati od drugih. Tega ne bi rada spremenila, saj se mi zdi, da sem na pravi poti, da bolj gledam nase in na družino, vse drugo je tudi pomembno, ampak ne toliko kot lastno zdravje in zdravje družinskih članov.«
Manuel Kelih-Einspieler iz Celovca, študent 4. letnika medicine na Dunaju:
»Prejšnje leto je bilo dobro zame, saj sem imel več časa kot v prvih letih študija , ta čas pa sem izkoristil za srečanja s prijatelji in za plezanje. Sem zadovoljen s tem, kakor je, in pri sebi v novem letu ne mislim ničesar posebej spreminjati.«
Peter Kuchar, upokojenec iz Železne Kaple:
»Preteklo leto si bom zapomnil po tem, da v njem ni bilo slovenskega plesa, ki sem se ga vsako leto udeležaval najmanj dvajset, če ne trideset let. V novem si želim več plesat in se več zabavat, kot pa lani. V tretjem letu penzije uživam sto na uro, za razliko od mnogih upokojencev mi ne zmanjkuje časa. Treba se je malo s športom ukvarjati, malo na mamice pogledat, ki imajo že kar nekaj let, potem čas tako hitro mine, da ga tudi še kaj ostane.«
Tomaž Moschitz iz Šentjanža, gostilničar v Gradcu:
»Na osebni ravni je bilo lansko leto velik izziv zame, saj sem pred letom in pol odprl svojo tretjo gostilno v Gradcu. Tej gre odlično, kakor tudi mojima drugima lokaloma, meni pa malo slabše, saj moram svoj čas in energijo posvečati vsem trem. Nekako moram gledati, da dobim več časa zase, precej sem že izčrpan, in sem v predbožičnem času zaznal, da sem že povsem na limitu. V novem letu si želim vsaj dan, če ne dva dneva na teden zase in za svojo 14-letno hčerko, ki me tudi potrebuje.«
Božo Hartmann, Škocjan:
»V novem letu bo vse šlo tako naprej, kot je v starem, vsaj upam. Sicer sem v penziji, a mi primanjkuje časa, saj vodim zbore, pa to in ono je treba postorit, tako da mi dela res ne zmanjka.« Soproga: »Božo tudi v pokoju nima več časa, kot ga je imel prej, a nič ne de za to, saj sem vesela, če ima kaj takega za delati, kar ga veseli.«
Lojze Zarnik, upokojenec iz Celovca:
»Lani in predlani ni bilo plesa, letos pa je, ampak nimajo nobenega narodnozabavnega ansambla, kar je po mojem škoda. V novem letu si bom prizadeval, da bom več plesal, pogosteje v roke vzel svojo harmoniko, pa tudi zdrav bi rad ostal.«
Več slik najdete: Povezava
