KPD Planina Sele je v petek, 15. marca, v farnem domu otvorila razstavo, kjer je kar 24 domačih ustvarjalk in ustvarjalcev predstavilo svojo kreativnost. Bogat nabor eksponatov je segal od izdelkov iz voska in volne do šiviljskih mojstrovin in likovnih del.
V Selah se vedno kaj dogaja. Tokrat so Selani javnost presenetili na umetniškem področju. Nekateri ustvarjalci so že vajeni umetniških razstav ter radovednih in kritičnih pogledov opazovalcev, za druge pa je bila petkova prireditev krstna razstava, saj so vaški in širši javnosti prvič pokazali svoje umetniške strasti. Razstava je vsekakor pokazala, da umetnost povezuje vse generacije, saj znaša starostna razlika med najmlajšo in najstarejšo umetnico več kot 60 let. Anja Oraže, podpredsednica društva, je poudarila, da ima umetnost različne obraze in jo lahko srečamo vsepovsod, tudi v povsem vsakdanjih trenutkih. Po razstavi je vodil Alexander Mak, za glasbeni okvir pa sta poskrbela Niklas Travnik in Ralph Urbanschitz. Predstavljamo vam tri umetnice.
Inge Olip, 54 let,
je razstavila slike in keramiko: »Začela sem pri kakih osmih letih z risanjem miki mišk v najrazličnejših oblikah. Po šoli v Šentpetru sem se zaposlila v Borovljah, sledila je poroka in pet otrok. Za risanje ni ostalo časa. Po sanaciji hleva leta 2000 je ostal prazen okvir med dvema oknoma. Začela sem – ne da bi komu kaj rekla – risati svetega Florijana na ustrezno vezano ploščo. Ko sem ga naslikala in pobarvala z oljnimi barvami, sva tablo z možem pritrdila v pripravljen okvir. Včasih sem se lotila slikanja, ko je bil okoli mene otroški direndaj. Za te slike sem uporabljala akrilne barve. Kadar se mi je kaj posrečilo, sem slike komu podarila, nekaj pa jih visi doma. Abstraktno sliko, ki sem jo dala na razstavo, sem naslikala za hčerko Saro, ko se je od doma preselila v novo stanovanje. Naredila sem jo malo večjo, tako da je zapolnila prazno steno v dnevni sobi. Na rehabilitaciji v Šmohorju pa sem začela delati posode iz gline. Tako sem vežbala roke po dvomesečni ohromelosti. Posode sem razdelila prijateljem, ki so me prihajali obiskat.«
Vida Roblek, 76 let,
je razstavila uporabne kreativne izdelke iz volne. Predstavila nam je svojo pot tekstilnega ustvarjanja: »To je moja prva razstava. Plesti sem se naučila doma, saj je že mama rada pletla. Izučila sem se za šiviljo, v prostem času pa sem preizkušala različne tehnike, vezla sem prtičke in obiskovala različne tečaje, npr. tečaj za polstenje. Vsako leto me je nekaj navdušilo, vsako leto sem se za nekaj izurila: enkrat sem kvačkala, drugič pletla, potem spet šivala. Zdaj največ ustvarjam iz volne: od nogavic, šalov, rokavic pa do copat in torbic. Všeč mi je, če stvari hitro nastanejo, zato puloverjev ne pletem tako rada. Leta 2016 sem zbolela in pri ergoterapiji začela slikati na svilo. Zdaj ustvarjam več kot prej, saj je to tudi neke vrste terapija za prste. Še vedno rada pletem za svojo družino, tako se zaposlim, da mi ni dolgčas.«
Katharina Olip, 15 let,
je dijakinja Slovenske gimnazije: »Slikam, odkar znam misliti. Začelo se je z oblikovanjem velikonočnih in božičnih voščilnic, zadnja tri leta pa se posvečam tehniki rje in patine. Svoje ideje prenesem na papir ali leseno ploščo, potem iz tanjše plošče izrežem svoj motiv, luknje pa zamažem s kitom. Ko se ta posuši, nanesem sredstvo za oksidacijo, da nastane efekt rje in patine. To tehniko sem spoznala pri koroškem umetniku Heimu Raabu, zdaj pa doma sama iščem in preizkušam nove poti. Preden sem spoznala to posebno tehniko, sem ustvarjala s tušem in ogljem, kar pa se je razvilo iz risanja s svinčnikom. Včasih začutim, da bi rada nekaj ustvarila, uresničila svoje ideje, potem gre vse laže od rok. Pravzaprav ne morem pojasniti, od kod prihajajo moji motivi, pogosto se že po nekaj minutah razvije glavna ideja, seveda pa se pri ustvarjanju vedno še kaj zgodi. Slike pogosto nastanejo v enem dnevu, pri slikah z oksidacijo pa proces traja vsaj tri dni.«
