Prestižna galerija Božidar Jakac gosti koroškega umetnika: Benétikova umetnost nastaja iz drobtinic življenja

Galerija Božidar Jakac velja v Sloveniji kot prestižni muzej sodobne umetnosti, ki svoje prostore vsako leto ponudi le dvema umetnikoma. Je torej neke vrste častna razstava za umetnike visoke kakovosti.

Rudi Benétik: O razstavi v Kostanjevici na Krki smo začeli razmišljati že pred pandemijo, septembra 2023 pa sem jo lahko realiziral skupaj s kustodinjo Kristino T. Simončič. Za razstavo sem izbral dela, ki so nastajala od leta 1988, ko sem zaključil študij v Ljubljani, do leta 2023. Je torej neke vrste življenjepis v slikah.

Že ko sem obiskoval Slovensko gimnazijo v Celovcu, sem veljal za zelo nadarjenega. Sprva sem razmišljal o študiju medicine, ker pa ne morem videti krvi, sem razmišljal, kako bi se še dalo pomagati ljudem iz ene situacije v drugo. Odločil sem se za umetnost. Ne vem, koliko lahko tako res pomagam, imam pa v delih veliko pozitivizma in svežine, kar ljudje v tej današnji »megli« potrebujemo, da se vidi, da ni vse le črno.

Veliko sem potoval po državah, ki industrijsko niso tako visoko razvite: od Libije in Sudana do Tibeta in Mongolije. Morda tam res niso tako razviti, ampak meni bolj počasen utrip življenja zelo ustreza. Sam živim tako, da nisem v izredni življenjski ihti. Včasih česa raje ne naredim, kot da bi ustvaril nekaj nekvalitetnega. Pozornost posvečam malenkostim, ki lahko tvorijo celoto. Včasih jih povečam, pomanjšam, interpretiram. To so majhne drobtinice, ki jih poberem iz življenja.

Rad odkrivam stvari in gledam tudi tja, kamor naj pogled ne seže. Zorni kot oz. perspektiva sta zame zelo pomembna tudi v zadnji fazi, pri postavitvi objektov. Pri postavitvi aktualne razstave v galeriji Božidar Jakac sem se odzival na ambient, saj so razstavni prostori nenavadno nanizani drug za drugim, tako da z eksponati lahko izzovem posebno pestrost, nenavadno celoto, ki se vtisne v spomin.

Delam zvečer, ko se vse umiri. Pogosto grem v vasi zadnji spat, ampak to ni vsak večer. Pripravim si dobro glasbo in ko enkrat namešam barve, težko prekinem proces, ker se barve hitro sušijo. Praviloma za vsako razstavo naredim nove eksponate. 

Seveda je božič čas, ko se srečamo v družinskem krogu. Sam pa božič doživljam skozi vse leto. Božič mi pride pred oči ob posebnih srečanjih. To so trenutki veselja in hvaležnosti. Zame so snežinke ljudje, skupni trenutki, stiski rok, pa tudi situacije, ko spoznam, da lahko v svojem okolju nekomu spontano naredim kaj dobrega. Potem pa pogovori v raznih ambientih z ljudmi, ki imajo drugačno resničnost od moje. Utrinki teh srečanj so zame božič, kar se zrcali tudi v umetnosti, ko kompozicije nastanejo s skromnimi materiali, pomembno pa je, da jih ustrezno umestim.

Za naslednje leto načrtujem kar osem razstav. To bo zares intenzivno leto, najobširnejša pa bo razstava v Alpe Adria galeriji v Celovcu, kjer bom dva meseca razstavljal skupaj s svojim pokojnim profesorjem Bogdanom Borčićem, ki tudi po smrti še vedno spada med pet najboljših grafikov v vsej Evropi. To bo razstava v razponu profesor – študent. Dve razstavi pa pripravljam za Bosno, ki sem jo prvič obiskal v preteklem letu in odkril nekaj eksotike, ki pri nas ni več predstavljiva: ljudje so zelo prisrčni, likovno dobro obveščeni, imajo pristen življenjski slog, njihove ure tečejo bolj počasi, včasih pa so prašiči lahko tudi na strehi ... 

Spomenik bo še letos realiziran in predstavljen javnosti. Namenjen je spominu na domačine, kritični glasovi pa me še niso dosegli.          

Nočni trenutki
Posojilnica Bank, Pliberk (26. 1.–23. 2.)   
Kozmična omrežja
Galerie II, Šentandraž v L. (21. 3.–4. 4.)
Nekaj novega cveti
Galerie Nothburga, Innsbruck (30. 4.–25. 5.)
Tangice v žepu
Galerija vprega, Železna Kapla (7.–30. 6.)
Vroči raj!
Galerija KOC, Novi Grad (BIH, 14. 6.–8. 7.)
Vroči raj!
Zavičajni muzej, Gradiška (BIH, 12. 7.–3. 8.)
Čustveni svetovi
Alpe Adria Galerie, Celovec (17. 9.–10. 11.)
Kje so čebelice?
Galleria Contempo, Pergine di Valsugana (Italija, 4. - 31.10.)