Skupina privatnih oseb okoli Feliksa Bistra je 16. decembra tretjič podelila priznanje Zlati karantanski prstan. Po Avguštinu Malleju leta 2010 in Janezu Stergarju leta 2018 ga je letos prejela zgodovinarka Brigitte Entner.   

Podelitev Karantanskega zlatega prstana s knežjim kamnom je 16. decembra potekala v celovškem Hotelu Atrigon. V imenu organizatorjev je kakih 25 vabljenih pozdravil Feliks Bister. Povedal je, da je namen nagrade »ne pozabiti na znanstveno-raziskovalno prizadevanje naših ljudi, ki nam osvetljujejo preteklost, kajti brez pravega odnosa do nje ni bodočnosti, vsaj ne v narodno-jezikovnem oziru«. Biografijo zgodovinarke Brigitte Entner in njene številne zasluge v spomin žrtev nacionalsocializma na Koroškem je predstavil slavnostni govornik Avguštin Malle. Povedal je, da se znanstveni projekti Entnerjeve ukvarjajo »z žrtvami nacistične strahovlade«. Pohvalil je njen raziskovalni pristop in temeljitost, saj je avtorica številnih znanstvenih monografij vire iz arhivov dopolnila s pogovori s pričami časa in tematizirala selektivnost spomina tako žrtev kot tudi storilcev. Kot je dalje povedal Malle, je Brigitte Entner zaslužna tudi za terminološki premik od izseljencev k nasilno pregnanim. »Brigitto Entner sem v letih vodenja Slovenskega znanstvenega inštituta in še pozneje doživljal  kot izredno prizadevno in kompetentno sodelavko z visoko razvitim čutom za timsko delo. Svoje znanje je delila z drugimi raziskovalci in vedno je bila pri­pravljena sodelovati s številnimi slovenskimi organizacijami, ustanovami in po­­sa­­mezniki. Poglavitno tematiko svojega raziskovanja je pomagala zasidrati v avstrijskem zgodovinopisju in ob doslednem upoštevanju slovenske zgodovinske literature pripomogla k transferju te v nemški jezikovni prostor. Z empatičnim pristopom do žrtev je doprinesla velik delež k pozitivnemu vrednotenju slovenskega odpora proti nacizmu.« 

Zlati karantanski prstan s knežjim kamnom je izdelal zlatar Mitja Einspieler.

Leta 1963 rojena Brigitte Entner je v svojem govoru zarisala pot, ki je pripadnico večinskega naroda od odraščanja ob Osojskem jezeru  vodila do zavzemanja za pravice koroških Slovenk in Slovencev. Dejala je, da je Dežela Koroška dolgo časa poročila in rezultate znanstvenikov dojemala kot napad. Navedla je avstrijske zgodovinarje, ki so pred njo orali ledino na področju soočanja z nacionalsocializmom, ključen za njen nadaljnji razvoj je bil predvsem seminar zgodovinarja Karla Stuhlpfarrerja.