V sklopu praznovanj 100. obletnice Kluba slovenskih študentk*študentov na Dunaju je bil v četrtek, 23. februarja, v avli Slovenske gimnazije skupni koncert študentskih zborov iz Celovca, Gradca in z Dunaja ter zbora višje stopnje SLOG.
Številne poslušalke in poslušalce je v avli Slovenske gminazije pozdravil predsednik KSŠŠD Simon Urban, koncert je bila prva prireditev v sklopu praznovanj 100. obletnice KSŠŠD. »Odločili smo se za Slovensko gimnazijo, ker smo hoteli združiti vse študentske zbore in zbor Slovenske gimnazije, saj je Slovenska gimnazija izhodišče izobraževalne poti, ki jo imamo študentke in študentje v ozadju,« je povedal Urban. Ravnateljica SLOG Zalka Kuchling, je goste, ki so zaradi izobrazbe zapustili Koroško spodbudila, naj se po tem spet vrnejo domov, »ker jih tukaj potrebujemo.« 100. obletnico obstoja bo KSŠŠD praznoval z ulično fešto pred klubom na Dunaju (30. 6.), 4. novembra pa bo prav tako na Dunaju klubski ples. Ob 100-letnici želijo izdati brošuro, klubski zbor pod vodstvom Esther Wratscko bo pa posnel novi CD. Klub na Dunaju je bil ustanovljen leta 1923 pod imenom »Klub slovenskih koroških akademikov na Dunaju«. Med drugo svetovno vojno so bila slovenska društva prepovedana, klub znova ustanovijo leta 1946, srečujejo se v kavarnah. Leta 1971 dobi klub lastne prostore v Mondscheingasse 11 v sedmem okraju, kjer se nahaja vse do današnjega dne.
govor podpredsednice KSŠŠD, Mete Vouk:
Drage prijateljice*prijatelji Kluba, drage dijakinje*dijaki,
letos praznujemo 100. obletnico ustanovitve Kluba slovenskih študentk*študentov na Dunaju. S tem ne praznujemo samo sto let našega društva, temveč tudi sto let kulturnega, političnega in manjšinskega delovanja na Dunaju. Sto let nenehnega boja za manjšino, za (naše) pravice, za (naš) jezik. S tem praznujemo tudi dolgoletni antifašistični aktivizem, ki je prav zaradi prisilne ukinitve klubskega delovanja za časa fašističnega režima postal še pomembnejši. Ker pa ima ta boj, ta manjšinska zavest svoje korenine na Koroškem, smo želele*želeli s praznovanjem pričeti prav tu – na Slovenski gimnaziji.
Slovenska gimnazija je kraj, kjer smo se klubašinje*klubaši večinoma spoznale*spoznali. To je bil tudi čas, ko smo se začele*začeli zavedati, kako pomembno se je boriti za svoje pravice. Želimo si, da bo Slovenska gimnazija v prihodnosti še bolj prispevala h kritičnemu zavedanju o manjšini in njeni zgodovini, o neizpolnjenih pravicah ter na ta način pri mladih generacijah, od katerih je odvisno preživetje manjšine, sprožila pomembno iskrico upora. Za nas klubašinje*klubaše pa je Slovenska gimnazija poleg tega tudi kraj, kjer lahko spoznamo naslednje generacije akivistk*aktivistov, kulturnic*-kulturnikov, ljudi, ki bodo na svoj način sooblikovale*sooblikovali bodočnost (naše) manjšine.
Ob stoletnici smo pripravile*pripravili pester program, ki naj bo namenjen vsem ljubiteljicam*ljubiteljem kluba sedajšnje, prihodnje in preteklih generacij. Z današnjim večerom želimo izpostaviti zborovsko petje, ki je že nekaj let bistven del klubskega vsakdana. To pa je le začetek naših praznovanj: Zbor KSŠŠD že pridno dela na novi zgoščenki, ki vam jo bomo z veseljem predstavile*predstavili proti koncu tega leta. Ker želimo tudi v naših prostorih na Dunaju prirejati slovesnosti, vas že zdaj vabimo na ulično fešto v Mondscheingasse, ki bo 30. junija. Višek letošnjih praznovanj pa bo Klubski ples, ki bo 4. novembra prav tako na Dunaju. S tem plesom želimo vabiti dvojezično Koroško na Dunaj in se skupaj z vsemi vami spominjati zadnjih stotih let, v katerih je vsaka*vsak posameznica*posameznik sooblikovala*sooblikoval klub.
Ko je bil Klub ustanovljen, je bil v prvi vrsti prostor, kjer so se lahko študentke*študenti na Dunaju pogovarjali slovensko. Danes pa je še veliko več. Klub je prostor, kjer nastajajo prijateljstva, pa tudi politične drže. Klub je prostor, ki -vključuje in ne izključuje. Osebe, ki tu delujejo, ga oblikujejo na svoj način. Z njimi Klub raste, se spreminja, prevzema in dodaja. Tako naj bo še naslednjih sto let!
Kljub praznovanjem ali prav zaradi njih pa ne bomo nehale*nehali z našim političnim aktivizmom. Še naprej se bomo borile*borili proti fašizmu in se zavzemale*zavzemali za feminizem in manjšinske pravice. Saj ne gre, da moramo več kot 100 let po plebiscitu, 80 let po deportaciji koroških Slovenk*Slovencev, kmalu 70 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe, 65 let po ukinitvi dvojezičnega pouka za vse v ljudski šoli in 50 let po ortstafelšturmu še vedno zahtevati zaščito slovenske manjšine in s tem uresničitev naših pravic. Siti:e smo praznih obljub in opravičil. Potrebujemo konkretna dejanja. Zdaj!
Klub na Dunaju obstaja že sto let. Ves ta čas smo študentke*študentje na Dunaju bile*bili glas, ki se je glasno in vztrajno zavzemal za pravice in obstoj manjšine. Na to smo zelo ponosne*ponosni! Ta glas bomo še naprej, dokler ne bo več potrebno!
Več slik najdete tukaj: Povezava
