Vleka ploha je bila pred 2. svetovno vojno in po njej namenjena opozarjanju deklet in tudi fantov, da naj se poročijo. Bila je šega vaške skupnosti, kjer so bile vloge za neporočene moške in ženske natančno določene. Ker danes ni več družbene prisile, da bi se mladi morali poročiti, se je tudi šega prilagodila času in prejem ploha velja danes za simbol sreče.
Poglobljene raziskave o vleki ploha na Koroškem, raziskave, ki bi preučila šego v preteklosti in danes, (še) ni. Za Ziljo so na voljo številni zgodovinski viri in opisi, vendar je tam šega zamrla po 2. svetovni vojni. Najbolj skromni so pisni podatki za Rož in za območje Gur, kjer je šega omenjena v preteklosti in v novejšem času le bežno. V mestu Pliberk se je šega ohranila vse do danes. Prvi opisi o izvajanju šege v Pliberku so iz 1. polovice 20. stoletja. V okoliških vaseh Pliberka so gojili šego še po 2. svetovni vojni, povsod je iz različnih razlogov zamrla do 70. let 20. stoletja. V posameznih krajih občine Pliberk so šego ponovno obudila prostovoljna (kulturna, gasilska) društva, a je tudi oživljena šega spet povsod zamrla, razen v Pliberku.
Vleka ploha v pliberških vaseh
FOTO: Archiv Othmar Mory
V občini Pliberk so šego po 2. svetovni vojni še gojili v nekaterih vaseh, npr. v Dobu, Vidri vasi, Čirkovčah, Vogrčah in v Libučah. Povsod je šega imela namen, da mlade, predvsem dekleta, opozori, da naj se poročijo. V Dobu so fantje smeli sodelovati, ko so bili stari 1000 tednov, to je več kot 19 let. Zvečer so pripravili pustno veselico. Po vaseh je šega šla v pozabo v 70. letih, v Spodnjih Libučah so jo ohranili v okviru vaške skupnosti do začetka 90. let prejšnjega stoletja.
V Vogrčah je šego ponovno oživilo krajevno gasilsko društvo, domačini pa so s tem podprli tudi delovanje tega društva. Za neporočene so tam pripravili poseben obred, ploh pa so predali vsem, tudi poročenim.
V Zgornjih Libučah so šego oživili člani društva MoPZ Kralj Matjaž. Jurij Mandl je v pogovoru povedal, da se je vse začelo leta 1985, ko so v društveni pravilnik zapisali, da bodo obujali stare šege in navade. »Vleke ploha nismo izpeljali od vsega začetka, to šego smo vpletli v teku let,« pravi Mandl in dodaja, da so šego gojili do leta 2008.
Kakšna je vleka ploha dandanes
Na spletni strani pliberške kulturne iniciative (KIB), ki je šego po kratki vmesni prekinitvi oživila leta 1983 in jo goji vse do danes, je po zapisih v avstrijskem narodopisnem atlasu navedeno, da je šega razširjena na Predarlskem, Tirolskem, Štajerskem, Koroškem in Gradiščanskem in v sosednjih regijah Nemčije, Švice, Italije, Slovenije in Madžarske. Del organizacijske ekipe letošnje vleke ploha v Pliberku – Arthur Ottowitz, Philipp Hainz in Helmut Kuttej – je naznanil, da bodo letos vlekli ploh na pustni torek od 9.00 do 13.00. S konjem bo 12 do 20 domačinov obdarovalo neporočene s plohom, na katerem narišejo srce in zapis letošnjega leta. »Nekateri imajo celo zbirko doma,« vedo povedati. Skupino spremlja harmonikaš. Navada je ta, da se tudi kratko zapleše z obdarovano osebo. Računajo, da bodo letos izročili 30 do 40 plohov, ki imajo prerez 15 do 20 cm in 30 do 40 cm dolžine.
Organizatorjem bi se zdelo škoda, če bi 100-letna šega šla v pozabo, zato jo gojijo še naprej. Pripominjajo pa, da je ni treba izvajati v čisto enaki obliki kot nekoč in navajajo Gustava Mahlerja, da »tradicija ni čaščenje pepela, temveč prenašanje ognja«. Upajo pa, da bosta ta zagnanost in ta ogenj v Pliberku živela tudi še v naslednjih stoletjih.
