Zveza slovenskih žena je Mednarodni dan žena v soboto, 9. marca, slavnostno obeležila v Kulturnem domu na Radišah. Predsednica Daniela Topar opozarja, da ženske v Avstriji še vedno niso dosegle ekonomske, politične in socialne enakopravnosti. Slavnostna govornica Eva Hartmann pa je v svojem govoru med drugim poudarila, da imamo lahko tudi dve materinščini. Vabljeni tudi k branju ankete o (ne)enakopravnosti med doraščanjem, v družini in službi. Vse slike: www.novice.at/danzena24

Predsednica Zveze slovenskih žena Daniela Topar je postregla z aktualnimi podatki o neenakopravnosti moških in žensk v Avstriji. »Še vedno opravljajo ženske več neplačanega skrbstvenega dela, zasedajo le tretjino vodilnih pozicij in v povprečju zaslužijo 18 odstotkov manj.« Opozorila je tudi na nezmanjšano fizično in spolno nasilje nad ženskami, katerega povzročitelji so v veliki večini moški. A tudi na pobude, ki z umetnostjo v javnem prostoru predstavljajo zgodbe žensk: »Meseca aprila bi se lahko podali po celovških poteh kulturnega centra Unikum, ki v sodelovanju z iniciativo Schau­räume predstavljajo zgodbe žensk in njihovih dosežkov – med drugim tudi koroških Slovenk, ki so se borile za obstoj slovenskega jezika doma in v izobraževalnih ustanovah.« 

Slavnostna govornica Eva Hartmann je odraščala z nemščino in slovenščino, zato jo je od nekdaj motilo vprašanje, kateri je njen dejanski materni jezik. »Danes vem, da je lahko oboje in da je oboje dovoljeno.« V imenu gostiteljev je predsednik SPD Radiše Aleksander Tolmaier opozoril na »velik doprinos žensk, ki so skozi zgodovino ogromno prispevale k temu, da naše malo društvo tukaj še obstaja, čeprav morda nikoli niso bile v prvi vrsti«. »Skupaj se bomo morali potruditi za enakopravnost, s tem imam v mislih predvsem moške, ki imajo vajeti v rokah, da se stvari spremenijo.«

Bredica Županc, 80 let, Železna Kapla

Ob svoji mami, ki mi je bila v marsičem vzor, sem odrasla v močno in samozavestno žensko. Med starši v odraščanju ni bilo neenakopravnosti, zato pa se je ta razlika med obravnavo moških in žensk pokazala, ko sem odprla šiviljsko obrt. Mož Erni me je sicer podprl z besedami »Če boš zmogla, kar delaj«, a je na meni poleg šiviljskega dela slonelo vse delo na domu, vzgoja, kuhanje, čiščenje in kar je še takega. Takrat nam­reč še ni bilo samoumevno, da moški pomaga v gospodinjstvu, saj takega dela niso bili navajeni. Moj mož ima zdaj 85 let, takrat predvsem na kmečkem podeželju moških niso tako vzgajali. Za prevzgojo moža nisem imela časa, ker sem vodila samostojno obrt. On je imel v prostem času svoj lov, takrat sem lahko v miru doma krojila in opravljala svoje delo. Do danes se je na tem področju odnosov med moškim in žensko marsikaj spremenilo, danes so mladi moški drugače vzgojeni. Ženska prej ni imela iste veljave kot moški. Kar se najinih otrok tiče, imava sina in hčerko, sin je šel z desetimi leti od doma v internat. Hčerka mi danes pravi, da je ona morala več delati kot brat, dokler je ta še stanoval doma.

Krista Krušic-Vallant, 61, Velinja vas

Sem samozavestna žena, na osebni ravni v mojem vsakdanu ni neenakopravnosti. Ko pa jo opazim v družbi, sem zelo ogorčena in žalostna. Skoraj vsak dan se jezim ob poročilih o nasilju nad ženskami in bi si zelo želela, da bi se položaj žensk v naši družbi kmalu začel spreminjati na bolje, vsaki posamezni ženi v prid. Da se bo znašla v prostosti, svobodi in da bo samozavestno znala tudi sama zase poskrbeti. Starša sta se imela zelo rada, rekla bi, da je bil njun odnos enakopraven, pa tudi med nami otroki nista delala razlike. Otroci smo se dobro zavedali njune ljubezni. Doraščali smo v veliki družini, kjer smo se sicer tudi kdaj kregali, potem pa smo se spet razumeli. Mama je bila zelo povezovalna, pa tudi oče je gledal na to, da ni bilo hujših izgredov. Sem tudi mama Leonarda in Olge, ki sem jima enakopravnost med moškim in žensko poskušala posredovati s svojim zgledom. Treba je imeti občutek za to, kdaj je kdo žalosten zaradi kake grobe besede ali vesel, če si kaj dobrega napravil. Tako da sta na nas starših lahko videla, kako lepo se lahko živi, če si v dobrem odnosu in med partnerjema vlada harmonija. 

Dimitriya Dimitrova Wutti, 38, Borovlje

V Bolgariji, kjer sem odrasla, se ženska veliko več briga za otroke in družino, ki jo pogosto vzdržuje leta dolgo. Tukaj se sicer veliko več ljudi ukvarja z vlogo moškega in ženske, a tudi Avstrija ni ravno zgled enakopravnosti med moškim in žensko v Evropi. Odkar delam v vrtcu, se poglabljam v vzgojo fantov in deklic. Z možem Danielom imava tri hčerke, ki jim poskušam nuditi dober zgled. Neenakopravno obravnavo sem doživela na maturi, ko je sošolec, ki je imel tako kot jaz ustni izpit, nekaj z avtom prevažal za profesorja. Se bova že po moško zmenila, mu je dejal profesor, tako da je ta fant kljub temu, da sem vedela več od njega, dobil višjo oceno od mene.  

Dora Kupper, 70 let, Šentkandolf

Neenakopravnosti moških in žensk sem se zavedala že kot otrok ob opazovanju razlik med očetom in mamo.  Ker smo bile v družini tri sestre, med nami starša nista delala kakih razlik. Zdaj sem že deset let upokojena, prej sem neenakopravnost doživljala v službi. Imam sina, ki je že odrasel, živim pa sama, tako da delam, kakor hočem. V službi pa je že bilo tako, da so moški  lažje hitreje napredovali in imeli višje plače. V smeri enakopravnosti bi morali delati predvsem moški, se odpovedati svojim pozicijam in pokazati razumevanje za to, kako ženske živijo in delajo. 

Stanislava Pasterk, 55 let, Žihpolje

Neenakopravnosti sem se pred štirimi desetletji zavedla ob nastopu prve službe, ko sem videla, da za enako delo kot ženska ne prejmem enakega plačila kot moški kolegi. Tudi danes neenakopravnost moških in žensk zaznavam povsod. Kar se odgovornosti za izboljšanje položaja žensk tiče, so zanj v prvi vrsti na domu odgovorni moški in možje, a tudi ženske, ki morajo biti pripravljene postaviti se za svoje pravice. Pogoje za enakopravnost pa mora vzpostaviti politika.   

Lucija Hafner-Kušej, 47 let, Celovec

Bila sem še otrok, ko sem se zavedela, da moški vedno posedajo po gostilnah, ženske pa doma kuhajo. Boli me predvsem zavest, da v drugih državah deklice pogosto nimajo možnosti, da bi se izobraževale. Sem mama sina in hčere, tako da lahko iz prve roke povem, da je zelo težko oba enako vzgajati. Že v vrtcu razlikujejo med fanti in deklicami, kar se mi zdi zelo stereotipno in pravzaprav hudo. Morda tega nočejo, a se skoraj avtomatsko preko medijev in televizije deklicam vsili roza barvo. V zakonu mi enakopravnost še kar dobro uspeva živeti, ne povsod, ampak je v redu. Moj mož Albert je zelo odprt in je bil že vedno dober v gospodinjstvu, tako da imam srečo z njim. Ampak prav takega moškega sem si želela ob svoji strani. Moj oče ni pomagal v gospodinjstvu, tako da sem bila precej presenečena, ko sem bila kot 16-letna na obisku pri prijateljici v Gradcu. Njen oče je namreč pomagal pri gospodinjskih opravilih, kar mi je bilo zelo všeč. Takega moškega hočem, sem si rekla in sem ga tudi dobila, pa še s slovenskim priimkom vred!   

Mici Strauss, 75 let, Dob

Med mojimi starši, Urankovimi iz Encelne vasi, ni bilo enakopravnosti. Oče Janko je bil zelo brihten, ampak tudi zelo patriarhalno vzgojen, tako da je mama opravljala vse delo doma. Za svojega prvega moža sem svojo kariero postavila na stranski tir in se z majhnimi otroki preselila v Avstralijo, da je lahko doktoriral in napredoval. Svojega drugega moža, fizika Jožka Straussa poznam že 65 let, hodila sva v isti razred na Slovenski gimnaziji, 25 let sva tudi poročena. Žalosti me, da se šele zdaj, leta 2024, v Avstriji uvaja študij spolno specifične medicine, ko mi sami že zmanjkuje moči. 

Sandra Lampichler, 43 let, Radiše

Vedno že sem se gibala v fantovski družbi, saj sem doraščala z bratom. Tukaj na vasi so bili fantje v večini, na majhnem jezercu v bližini smo pozimi igrali hokej. Vedno so me postavili v vrata, ker nisem znala igrati. Ne morem poročati o tem, da bi bila v otroštvu kaj zapostavljena, je pa dejstvo, da imamo ženske večjo odgovornost za otroke. Sicer se moj mož trudi in mi doma zelo pomaga, a ko gre za učenje ali prevoze, pa sem jaz tista, ki naj za to poskrbi. Srečo imam, da mož veliko postori v gospodinjstvu.