V petek, 14. julija, je bila na Letini pri družini Silan uradna otvoritev naravnega vrta. S pobudo želijo ljudem približati naravni način vrtnarjenja. Cilj je vrt s čim večjo biodiverziteto, vrt, ki daje zavetje tudi koristnim žuželkam, na primer čebelam.
»Ko smo se lotili čebelarjenja, smo ugotovili, da zanj na zelenici okoli naše hiše ni hrane oziroma primernega življenjskega prostora, zato smo najprej nasejali 200 m2 velik cvetoč travnik,« se Hubert Silan spominja začetkov naravnega vrta pri družinski hiši v Letini. Nato so ustvarili še zeliščni vrt in šele pred nedavnim so zaključili projekt naravnega vrta z več točkami, na primer so iz 40 ton kamnov zgradili zid, ki daje zavetje žuželkam. Vrt je zdaj narasel na 2000 m2. Hubert Silan hvaležno omenja partnerje projekta, društvo Lebensraum Petzenland-Peca s predsednikom Franzem Kušejem in koordinatorko projekta Doris-Grit Schwarz. Pobudo podpira dežela Koroška, društvo Arge Naturschutz, pa tudi Zadruga.
»Na našem vrtu so prisrčno dobrodošli gostje, lahko si ga ogledajo ali vzamejo kakšno malenkost ali rastlino s seboj domov, da bi tudi na domačem vrtu nekaj prostora, pa če je to le en kvadratni meter, namenili biodiverziteti,« razlaga Hubert Silan (50), po poklicu učitelj na višji tehnični šoli v Wolfsbergu. Doris-Grit Schwarz je bila vesela uspelega projekta: »Sploh med časom pandemije smo opazili, kako pomembna je za nas narava, ki nam omogoča življenje, v naravi rastejo živila, pomembna je za naše zdravje.« Ker se vselej več narave uničuje zaradi gradbenih projektov, je v društvu Lebensraum Petzenland-Peca nastala zamisel za projekt naravnega vrta. »V Avstriji sta dva milijona lastnikov vrtov, naš cilj je, da bi ljudem približali sonaravno vrtnarjenje, da bi za naše otroke, pa tudi za živali in rastline ohranili naravo in s tem življenjski prostor,« je povedala Grit-Schwarz. Dodala je, da »robotskih kosilnic na vrtovih ne potrebujemo.« Kaj je sploh sonaravno vrtnarjenje? »Naravo pustiš pri miru, da sama dela, ne uporabljam posebnih strojev, travo pokosim le vsake tri tedne,« razlaga Hubert Silan.
Na vrtu so posadili stare sorte sadja, eno drevo je podaril frakcijski vodja SJK Marjan Čik: »Ideja je dobra, dobro je, da se razmišlja o tem, katero drevo se vsadi. Dobro je, če kupimo avtohtono sorto, ki je prilagojena na okolje, zato sem projekt zelo rad podprl.« Vrt je v lasti družine Silan, daje pa ga na voljo javnosti in vsem zainteresiranim, predvsem tudi šolarjem in mladini, vse informacije in kontakt so na www.facebook.com/ImkereiSilan.
Vse slike najdete tukaj: Povezava
