Na korškem žegnanju je že 31. zazvenela harmonika Lamberta Kutschniga, po domače Bretija, enega od zadnjih ljudskih godcev na južnem Koroškem.
Korško žegnanje ne bi bilo to, kar je, brez Lamberta Kutschniga, po domače Bretija, enega od zadnjih ljudskih godcev na južnem Koroškem. 78-letni Lambert se je rodil v Šmarjeti v Rožu, Pegrin je postal s poroko na Pegrinovi domačiji na Obirju. »Harmoniko sem se začel učiti pri sedmih letih, še pred ljudsko šolo mi je oče dejal: ‘Čas je, da se nekaj naučiš, da bom imel naslednika.’« Godec je bil že Lambertov oče, pa tudi tast, Pegrinov Šimi, je bil muzikant, klarinetist. Skupaj s tastom sta nastopala po Obirskem in v Škocjanu. Nato se je rodil najprej Engelbert, ki mu je sledil Roman: »Engelbert je sprva igral flavto, pa mu je njegov ded, moj tast, dejal, da imamo pri hiši toliko klarinetov in da je čas, da se nauči igrati nanje. Njegov prvi učitelj na klarinetu je bil ded in ko je bil Engelbert star kakih 18 let, sva že skupaj nastopala. Leta 1979 je prišel na svet Roman, ki je začel v osnovni šoli igrati trobento. Engelbert in Roman sta skupaj igrala v godbi na pihala v Železni Kapli. Oba sta znala igrati po notah, sam pa igram po posluhu. Ko je bil Roman star 14 let, je ded dejal, da mu bo kupil pozavno, in res mu jo je. Kmalu zatem smo skupaj začeli nastopati kot Trio Pegrin, štiklce sem ju sam naučil, v repertoarju imamo okoli 100 pesmi. Igramo tudi več kot 100 let stare pesmi, Ta hojsatn marš in Lipov valček, ki sem se ju naučil od svojega tasta.«
Ne le v triu s sinovoma, tudi sam je Lambert Kutschnig nastopal na Košuti, 16-krat je nastopil v Kapelški koči na Obirju, pa tudi na vrhu Šajde, kamor je v nahrbtniku peš prinesel svojo harmoniko in igral od sobote opoldne do nedelje zvečer, ko se je peš vračal domov. Kot pravi, niso bili redki vikendi, ki jih je od petka do nedelje preživel med igranjem, domov pa se je vračal s polnimi žepi denarja. Od nastopanja sicer ni bil finančno odvisen, saj je prevzel kmetijo s 50 hektarji in desetimi glavami živine. »Vsak dan grem še za dve uri v štalo,« pravi, poleg tega pa je skoraj štiri desetletja hodil v službo. Prsti so mu začeli nagajati lansko leto, ko zaradi njihove neobčutljivosti Trio Pegrin ni mogel nastopiti na prazniku Coppla Kaša. »Tako da sem zelo vesel, da mi pri godbi pod lipo pomaga Paulitschev Franci,« pravi glasbenik, ki doslej še ni izpustil nobenega korškega žegnanja.
