Na Koroškem je sceno Majde Krivograd mogoče videti v predstavi Das Ereignis (Dogodek) v dvorani 11 celovškega sejmišča. Sceno je ustvarila tudi za predstavo V vsem sem nezmerna, ki bo 7. marca v pliberškem kulturnem domu.

Sceno predstave Das Ereignis, trenutno na ogled v dvorani 11 celovškega sejmišča, povsem obvladuje vaša železna konstrukcija. 

Majda Krivograd: Gre za že tretji nastop te železne konstrukcije. Prvič se je pred dvema letoma pojavila v igri »Veter v grapah Korotana«, kjer naj bi gledalce spomnila na v ortstafelšturmu izruvane table, a ni imela opaznejše vloge. Drugič se je lansko leto pojavila na prireditvi Osvobojeni na Stolničnem trgu. Tam se je nad mojo konstrukcijo navdušila Sarah Rebecca Kühl, igralka in režiserka predstave »Das Ereignis« v produkciji Theatra Waltzwerk. Tedaj je bilo že jasno, da bom naredila sceno za to predstavo. Vprašala me je, ali bi lahko konstrukcijo uporabila v predstavi. Pojasnila sem ji, kako je sestavljena, kako se jo prevaža in jo opozorila, da je njena uporaba vse prej kot lahka. Kljub temu naporu se je Sarah odločila, da jo uporabi. Zdi se mi, da je ta scenski element Sarah uspelo oživiti in vdahniti dušo moji scenografiji. Konstrukcijo mi je pomagal izdelati Stefan Lozar, s katerim pogosto sodelujem pri izvedbi.

Vaš varilec Stefan Lozar je fotograf, vi pa ste arhitektka. 

Sicer sem diplomirana arhitektka, a se ukvarjam večinoma s scenografijo. Vsega skupaj sem doslej ustvarila scene za okoli 50 predstav in iger. V Gradcu kot samostojna podjet­nica vodim Biro za tehnični inženiring, ki se ukvarja predvsem s prenovami.

Zakaj je scenografija več od kulis?

Scena je povsod na odru in mislim, da mora podpirati tako igro kot tudi zgodbo.

Od kod veselje za delo kot sceno­grafinja?

V mladosti sem igrala pri lutkah Šmihel, od koder tudi prihajam. Lepe spomine imam na slovenskega lutkarja Saša Kum­­pa, ki je pravzaprav začel z lutkami v Šmihelu. Zame je bil kot neke vrste dedek s pipo, ki je dišala po češnjah. Skupaj z njim smo po njegovih skicah izdelovali sceno za predstave, v katerih smo igrali. To je bil gotovo eden od povodov za mojo vrnitev h gledališču. 

Kot dvanajstletnica ste s saksofonom zmagali na zveznem tekmovanju v Jugoslaviji, nato ste peli v punk skupini Killa Marilla. Kako je danes z vami in glasbo?

Imela sem odličnega učitelja saksofona, to je bil Poljak Julijan Burdzi, ki je živel na Fari pri Prevaljah. V srednji šoli sem na celovškem konzervatoriju ob gimnaziji študirala klasiko in jazz, a sem na začetku študija arhitekture povsem nehala s konzervatorijem. V ženskem punk bendu Killa Marilla sem pela in pisala besedila, trenutno že pet let nismo nastopili. V Gradcu pogosto vrtim glasbo, nastopam pa kot DJ Tetkaarhitektka. Tam sem del 13-članskega ženskega DJ kolektiva, društva Grrrls, ki mu od letos tudi predsedujem. V društvu je pet žensk in žensk z zvezdico, podpiramo pa osebe, ki se ukvarjajo z glasbo. Organiziramo koncerte in festival Sterrrn, ki bo letos junija v Skulpturenparku.           


Das Ereignis

Predstava »Das Ereignis« (Dogodek) temelji na istoimenskem romanu francoske pisateljice Annie Ernaux, prejemnice Nobelove nagrade za književnost v letu 2022. Tako avtobiografska knjiga kot predstava govorita o splavu, ki ga je avtorica leta 1963 namesto v bolnišnici zaradi prepovedi prekinitve nosečnosti v Franciji v 60. letih opravila v zadnji sobi medicinske sestre s sondo. Bolj kot sam akt prekinitve nosečnosti v predstavi do izraza  pride razredna zavest in stiska mlade ženske iz proletarske družine, ki ji je kot prvi v družini uspelo pridobiti univerzitetno diplomo, pa tudi institucionalna mizoginija, ponižanja, poškodbe in stig­matizacija ženske, ki želi narediti splav, a ji ga zakoni prepovedujejo. Igralka in režiserka Sarah Rebecca Kühl glavno junakinjo upodobi kot mlado žensko, ki se za splav odloči iz strahu pred izgubo težko pridobljenega statusa. V živo z odlično glasbo Lene Kolter.