Odrasla gledališka skupina Slovenskega prosvetnega društva Danica je minuli konec tedna kar dvakrat napolnila dvorano kulturnega doma v Šentprimožu – humoristična predstava »Dohodnina« je navdušila publiko od blizu in daleč.

Kulturni dom Danica daje oder različnim umetniškim strokam. Po večletnem premoru so to priložnost izrabili odrasli gledališčniki. V režiji Alenke Hain je skupina pripravila predstavo Dohodnina avtorja Jean-Jacques Bricairea, ki pripoveduje o davčnih problemih direktorja reklamne agencije, premierno uprizorjena pa je bila 20. oktobra. Pred polno dvorano je nastopalo osem domačih igralcev, od tega davčni upravnik, davčni obtoženec in polno število izmišljene družine. 

Mirko Ogris, Tereza Mistelbauer in Micka Hobel

Avtor v predstavi združuje dve umetnosti, gledališko in gledališče v gledališču, saj se nastopajoči v igri pretvarjajo, da bi prevarali davčnega inšpektorja. Pri tem se sami vedno bolj zapletajo v lastne spletke. Nekatere zgodbe so nedolžne, nekatere pa prav drzne, kajti osebiti izmišljeno petčlansko družino in povrhu še nege potrebno ostarelo mamo, je tvegano. Med obiskom davčnega inšpektorja se razvijejo še drugi zapleti, ko se glavni akter zagleda v »novo« izmišljeno soprogo, njegova dosedanja partnerka pa se zagleda v inšpektorja. Zaplet se razvozlja šele na koncu predstave. Nelagodje, ki ga povzroča davčna kontrola, je prešla tudi na publiko, ki je sočustvovala z davčnim obtožencem. Ta pa s svojimi goljufijami nikakor ni nedolžen. Porast adrenalina, dvig in stres ob davčnih kontrolah je verjetno vzrok za marsikatero neumnost in vir bučnega smeha gledalcev.  

Na koncu igre pride resnica na dan.

V glavni vlogi kot direktor reklamne agencije Paula Breznika blesti Kristijan Urak, ki mu pri zvijačah pomagata glavni oskrbnik Ferdinand (Rafael Mistelbauer) in njegova pomočnica Louise (Andrea Škof). Najstarejši sin izmišljene družine je študent Krikri (Emanuel Stern), njegova mama pa stevardesa Barbara (Tereza Mistelbauer). Izmišljena žena glavnega akterja je manekenka Ingrid  (Helena Wuttej) in v vlogi stare mame je presenetila posredovalka manekenk Martina (Micka Hobel). S svojim mirnim nastopom kot davčni inspektor Lambert je prepričal Mirko Ogris. 

Publika v Kulturnem domu Danica se je odzvala z bučnim aplavzom.

Dohodnina je humoristična predstava, ki s svojo umirjeno scenografijo obuja spomin na znane pretekle predstave in daje prostor igralcem, da s svojo dinamiko napolnijo odrske deske. Dvorana kulturnega doma je bila polna. Publika je počastila nastopajoče s stoječimi ovacijami in bučnim aplavzom.

Miro Wakounig

Igralka Helena Wuttej: Drugič igram tukaj v Šentprimožu, kot mladinka sem igrala v Žitari vasi. Zelo mi je všeč, je že nekaj lepega. Micka Hobel me je vprašala, če bi sodelovala in sem si mislila, zakaj pa da ne. Kot skupina smo prvič prišli skupaj letos februarja, režiserka Alenka Hain nam je predstavila zgodbo in takoj nam je bila všeč, ker je bilo nekaj zabavnega. Z vajami smo začeli avgusta, bile so sicer naporne, a imeli smo se zelo lepo. Zadovoljni smo, da si je predstavi ogledalo toliko ljudi, zdaj pa upamo, da nas bodo še kam povabili. Največje težave smo imeli z besedilom, a na koncu je vse steklo.

Igralec Kristijan Urak: Nisem imel težav z vživljanjem v vlogo gospoda Breznika, ker je humoristična in ker sem lahko pretiraval v gibih in tako naprej, moram pa priznati, da midva nimava kaj skupnega. Največje težave sem imel z besedilom, ker sem imel glavno vlogo, ki ima ogromno teksta, režiserka pa je zahtevala, da ta lik malo hitreje govori in to je bil dodaten izziv. Že kot otrok sem igral v teatru Danica, sodeloval sem v mladinski skupini, ki je bila zelo uspešna. Vsako leto smo imeli eno predstavo. Kot študent sem igral v Žitari vasi in v Celovcu in zdaj sem bil ponovno vprašan, če bi igral v Šentprimožu. Takoj sem privolil, ker zelo rad igram. Igranje je moj konjiček, srčna zadeva, to delam rad. Septembra sem takoj po šoli (o. p., Kristijan Urak je po poklicu profesor na Slovenski gimnaziji) šel direktno na vaje. Veliko smo se hecali, osebno se pri vajah sprostim, to delo me ne utruja. Imeli smo nemške nadnapise, Sonja Kert-Wakounig je prevedla besedilo v nemščino. Hoteli smo, da pride tudi nemško govoreča publika in da lahko predstavi sledijo tudi partnerji naših ljudi, ki ne znajo slovensko. Dobil sem nekaj pozitivnih odzivov, da je to uspelo.