V farni dvorani KPD Šmihel je društvena igralska skupina Nenavadni v soboto, 30. septembra, premierno uprizorila igro Je moje razmerje v mejah normale?
Šmihel Kaj je in kaj ni normalno, to vprašanje je letos v času kislih kumaric zaposlovalo predvsem avstrijsko ljudsko stranko. Pred premiero igre Je moje razmerje še v mejah normale? se je tudi marsikdo med gledalkami in gledalci v smislu naslova še spraševal o normalnosti svojih razmerij. Po premieri terapevtske seje s preobratom je bilo jasno, da je odgovor, kolikor zadeva dogajanje in like na odru, odločen ne. Možna pa je tudi druga razlaga, da so take ali drugačne osebnostne patologije vedno že del vsakega od nas, zaradi česar je biti malo usekan nekaj najbolj normalnega na svetu.
V avtorski igri mladinske igralske skupine NeNavadni in režiserke Alenke Hain spremljamo zapuščeno Bronjo, ekscentrično Almo, vzkipljivo Milko, relativno normalno Majo, ki odstopa samo po medvedku, ki ga povsod nosi seboj, vase zagledano Cvetko, Svetlano s cedilom za špagete na glavi, vernico Cerkve, leteče špagetne pošasti in terapevta Ivana. Kot se razkrije v monologu terapevta, ima tudi ta svoje težave, povezane z odraščanjem v senci vsemogočnih in vplivnih staršev. Že omenjeni preobrat nastopi na drugi tretjini predstave, če bi ga opisali, bi »spojlali« oz. bi vse, ki predstave še niso videli, prikrajšali za učinek presenečenja. Pri novi predstavi NeNavadnih gre za igro z obilico situacijske in karakterne komike. Za tempo poskrbi po eni strani dinamika med liki, po drugi pa izmenjava bolj ali manj statičnih nastopov med terapevtsko seanso z deli predstave, ki spominjajo na pobezljano burlesko. Dogajanje igre temelji na kratki improvizaciji gledališke skupine NeNavadni, na podlagi katere je režiserka Alenka Hain ustvarila besedilo za predstavo Je moje razmerje še v mejah normale?
