Lutkovna skupina Danica je v Šentprimožu 30. septembra premierno uprizorila luktovno igro 20.000 milj pod morjem po besedilu Julesa Verna. Mlade lutkarice in lutkarji so se poglobili v dogodivščine profesorja Arronaxa in kapitana Nema.
Francoski pisatelj Jules Verne je domišljijski pustolovski roman 20.000 milj pod morjem objavil leta 1871. Uprizoritev Lutkovne skupine Danica si je pri romanu sposodila osebe in posamezne epizode, medtem ko je večina besedila nastala prav za predstavo. To pa zato, ker je po besedah Mateje Šušteršič, ki se skupaj z Andrejem Adamekom podpisuje pod priredbo in režijo, »Vernov roman danes popolnoma neberljiv«. Roman je bil ob svojem nastanku fascinanten in vizionarski predvsem zaradi podrobnega opisa podmornice kapitana Nema.
Na začetku igre otroci v pristanišču odkrijejo skrinjo z dnevnikom profesorja Pierra Arronaxa in s skrivnostnim biserom. Med branjem dnevnika otroke posrka v dogodivščine, ki jih je profesor, po poklicu morski biolog, doživel v podmornici kapitana Nema. V uprizoritvi mladih lutkarjev SPD Danica poleg poetične inscenacije globokomorskih pošasti in jezikovne suverenosti nastopajočih najbolj prepriča močno okoljevarstveno sporočilo. »Naravovarstveno sporočilo ni bilo načrtovano, a je predstava sama ubrala to smer,« pravi Mateja Šušteršič. Med branjem dnevnika otroci izvejo, da biser, ki leži v skrinji, izvira iz izginule civilizacije Atlantida. Poleg tega lahko najmlajši med otroki tudi sliši svarilno spročilo bisera. In sicer, da je nekoč mogočna Atlantida propadla in potonila v morju zaradi pohlepa in brezobzirnega izkoriščanja naravnih bogastev. Kaj pa mi? »Če bomo držali skupaj, nam bo mogoče uspelo,« odgovarja Lutkovna skupina Danica.
Pohvale vredna je tudi glasba v predstavi, saj za večino zvokov in songov poskrbijo mlade lutkarice in lutkarji sami. Doris Wakounig, mentorica skupine, ki se podpisuje tudi pod glasbo igre, je v predstavi bolj v vlogi dirigentke kot pa izvajalke.
