V petek, 15. oktobra, se je z večerom, ki je bil namenjen poeziji in glasbi, začel niz prireditev Bilčovske jeseni. Poslušalcem sta se predstavila Dietmar Pickl in Emil Krištof.
V društveni sobi SPD Bilka je obiskovalce pozdravila dolgoletna predsednica društva Marija Weber-Ogris in z napovedjo krstne izvedbe recitala Dietmarja Pickla ob ritmični spremljavi Emila Krištofa otvorila tradicionalno društveno Bilčovsko jesen, ki že tretje desetletje nudi kulturne bisere za odrasle in otroke. V okviru te stalnice je društvo letos organiziralo tri prireditve: recital na temo spominjanja, v soboto je lutkovno gledališče FRU-FRU za otroke pripravilo lutkovno predstavo Krtek Zlatko ali Kakec, ki je padel z neba, 24. oktobra pa bo sledil še filmski večer s filmom Milene Olip (naslov filma: Sine legibus – po poteh 1976).
Dietmar Pickl je ob stoletnici rojstva Janka Messnerja in 85. obletnici rojstva Andreja Kokota pripravil izbor njunih del na temo »Ljubezen in upor«. Z besedami »Ljubezen je vse …« je poslušalke in poslušalce vpeljal v dvojezični večer poezije, ki se je dotaknila različnih faset ljubezni, kot so npr. strast, strah, ločitev, slovo, nezvestoba, svobodna ljubezen, ljubezen do zemlje in do Koroške. Ljubezen do domovine je bila močno povezana s trpkimi izkušnjami pregona, izseljenstva in seveda upora.
Branje je s tolkali in drugimi ritmičnimi zvoki spremljal Emil Krištof, tako da sta umetnika skupaj nagovorila različne čute, predvsem pa duha občinstva.
Dietmar Pickl: Oba avtorja sta pisala zelo občutene pesmi, čeprav z različnim izraznim stilom: Andrej Kokot je bil nežnejši, medtem ko je Janko Messner uporabljal močnejši in neposrednejši jezik. Ta jezik ni le izrazno sredstvo njune poezije, temveč označuje tudi njun osebni karakter – nihče ne more pisati o ljubezni, če sam ni nikoli ljubil ali bil ljubljen. Oba avtorja sta izkusila nacistično nasilje, tako da sta tudi upor odlično formulirala v svoji literaturi. Ta recital torej združuje erotični in politični del, ki mu je Emil Krištof dal prav posebno noto.
Emil Krištof: Če Dietmar želi nastopiti, je treba jezik malo spiliti. Dietmar se koroškim in slovenskim avtorjem približuje v sodelovanju z glasbeniki solisti ali z manjšimi ansambli. Skupaj bereva, vadiva in se približujeva besedilu preko vzdušja, ki ga skušam ustvariti z izbranimi instrumenti. Dogovoriva se, pri kateri pesmi bo glasba, kje bo kakšen zvok, sama izvedba pa je potem moja improvizacija.
Dietmar Pickl: Sam se slovenščine nisem naučil kot otrok, absolviral pa sem nekaj jezikovnih tečajev, predvsem pa sem se preko slovenske literature ukvarjal s poetiko slovenskega jezika. Moj lektor in korektor je Emil Krištof, ki me opozarja na finese jezika. Do danes sem usvojil kar lep poetični vokabular, ki mi v vsakdanjem govoru bolj malo pomaga. Na poseben način sem zaljubljen v ta jezik. Moji nastopi v slovenskem jeziku in moj poetični izraz so moj doprinos k dvojezičnosti.
Marija Weber-Ogris nam je po branju povedala, da imajo v društvu Bilka kar tri gledališke skupine in eno otroško skupino, ki se srečuje na otroških urah. Imajo torej približno 40 mladih, ki se srečujejo v društvu in pogosto obiskujejo delavnice. Društvo organizira jezikovne ure pod geslom »Igralnica lepih besed«; mentorja iz ljubljanske »Hiše otrok in umetnosti« z bilčovškimi otroki v društvu igrata igrice, skupaj pripravljajo lutke in vadijo konverzacijski teater. Bilka mladim omogoča rabo slovenskega jezika zunaj šole ali družine, mladi pa z veseljem igrajo v društvenih gledaliških skupinah.
Odborniki Bilke so ponosni, da njihovi mladi člani govorijo oba deželna jezika ali vsaj razumejo tudi slovenski jezik. Močen podmladek namreč pomeni obstoj društva.
