Preteklo leto je Slovensko planinsko društvo Celovec obeležilo 120-letnico organiziranega obstoja slovenskega planinstva na Koroškem. V soboto, 16. oktobra, je društvo vabilo v pliberški Kulturni dom na praznovanje te obletnice. Za moderacijo je poskrbela Barbara Rovšek.
Stefan Riegelnik, predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec, je pozdravil goste in orisal bogato zgodovino društva. Povedal je, da je društvo v času prve in druge svetovne vojne, pa tudi po njej preživelo veliko sprememb, tako da je skoraj prenehalo z delovanjem.
Začetek organiziranega planinstva na Koroškem sega v leto 1900, saj je bila takrat na pobudo Alojzija Knafelca ustanovljena Ziljska podružnica s 16 člani. Leta 1904 so nasprotniki Slovencev uničili več slovensko-nemških napisov in kažipotov. Leta 1907 se je društvo preimenovalo v Koroško podružnico SPD, sedež društva pa je bil premeščen v Celovec. Kmalu je podružnica začela hirati, s prvo svetovno vojno pa je prenehala delovati. V obdobju plebiscita so obstajale razne podružnice, kot npr. mežiške, belske in rožanske. Planinstvo je v obdobju med vojnama imelo važne narodno-obrambe naloge. Takrat je društvo postavilo veliko dvojezičnih napisov v Višarskem pogorju. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo slovensko planinstvo na Koroškem obnovljeno v okviru Zveze slovenske mladine in Slovenske fizkulturne zveze.
Od leta 1953 društvo deluje pod imenom Slovensko planinsko društvo v Celovcu. Do danes so društvu predsedovali štirje predsedniki: prvih 30 let ga je vodil Lubo Urbajs, sledila sta mu Franci Kropivnik in Hanzi Lesjak, od leta 2017 pa društvu predseduje Stefan Riegelnik. Leta 1984 je bilo društvo sprejeto v Zvezo avstrijskih planinskih društev (Verband alpiner Vereine Oesterreichs – VAVÖ), danes pa je eno najmočnješih slovenskih društev na Koroškem, saj združuje planince na celotnem Koroškem in šteje več kot 550 članov. Članstvo v SPD Celovec prinaša številne ugodnosti, kot so npr. popusti pri nočitvah v kočah po Sloveniji, Italiji in Avstriji. Slovensko planinsko društvo Celovec je včlanjeno tudi v Planinsko zvezo Slovenije, ki članom obmejnih društev pod posebnimi pogoji nudi tudi nezgodno zavarovanje v gorah. Jedro društvenega delovanja je povezovanje planincev ter organizacija in vodenje pohodov po planinah in gorah.
Za zagotavljanje varnosti pri pohodih v gore želi društvo izobraziti nove gorske vodiče. Za društveno delovanje pa ima velik pomen tudi ohranjanje slovenščine ter povezovanje obmejnih društev preko skupnega jezika. (Več o razvoju društva, o pohodih in drugih društvenih dejavnostih, pa tudi pristopnico za vse, ki se želite včlaniti v planinsko društvo, najdete na novi spletni strani Slovenskega planinskega društva Celovec: www.planinci.at.)
Na praznovanju 120. oblet-nice društva je častna gostja Irena Mrak, podpredsednica Planinske zveze Slovenije, pohvalno podčrtala širok nabor dejavnosti Slovenskega planinskega društva, predvsem pa povišanje števila članov. Povedala je, da na Planinski zvezi in v posameznih društvih opažajo vse številnejši obisk planin, čeprav število članov planinskih društev upada. Ker se ukvarjajo z varovanjem naravnega okolja, bodo morali najti pot do obiskovalcev planin, da bodo sodelovali pri usposabljanju za varnost planincev in ohranjanje naravnih lepot.
Irena Benedičič-Lačen in Matjaž Podlipnik iz Železarskega muzeja Jesenice sta predstavila razstavo Karavanke – prostor povezovanj in razhajanj, ki so si jo obiskovalci večera lahko ogledali v preddverju dvorane.
V okviru praznovanja 120-letnice so si obiskovalci prireditve ogledali še prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga, ki so ga prvič predvajali pred 90 leti v ljubljanskem hotelu Union, posneli pa so ga člani Turistovskega kluba Skala po scenariju Juša Kozaka. Predvajanje nemega filma so spremljali štirje glasbeniki: pianist in skladatelj Andrej Goričar, Milan Hudnik (violončelo), Matej Haas (violina) in Jakob Bobek (klarinet).
